Večino takšnih knjižnih del seveda skrbno hranijo mestne ali cerkvene knjižnice in muzeji in le malo verjetno se kdaj kakšna prodaja javnosti. Pa vendar se del ohranjenih srednjeveških knjig (po navedbah umetnostne zgodovinarke Nataše Golob se je v omenjenih institucijah po svetu ohranilo približno milijon srednjeveških kodeksov, kar je tam nekje do pet odstotkov tedanje knjižne produkcije) vseeno najde tudi v zasebnih zbirkah. Od tu je pot na dražbe lažja in predvsem pogostejša.

Namestnik direktorja oddelka za zahodne srednjeveške rokopise pri londonski dražbeni hiši Sotheby’s Timothy Bolton za Art Info pravi, da se ljudje ne zavedajo, da je te knjige mogoče kupiti. Seveda ne ravno vsake knjige. Težko si na dražbi predstavljamo, da bi se prodajal kateri izmed 'sodobnikov' zgodnjekrščanskih purpurnih kodeksov ali pa delo iz kakšnega izmed imenitnih skriptorijev iz časa Karla Velikega, zato pa so precej pogosto draženi t. i. horariji.
Horariji redno menjajo lastnike
Gre za iluminirana nabožna besedila, ki so se začela pojavljati nekje sredi 13. stoletja. Obsegala so psalme in druge molitve, ki so bili določeni za prebiranje ob natanko določenih delih dneva. Najslavnejši je verjetno Sijajni horarij vojvode Berryjskega, vendar ta sodi med tiste rokopise, po katerih lahko listajo le redki srečneži (skrbno ga hranijo v Musée Condéju v Chantillyju). Horariji so bili sicer izredno priljubljeni molitveniki in razširjeni po vsej Evropi, dokler jih ni Cerkev sredi 16. stoletja prepovedala.
Danes so prav srednjeveški horariji skoraj edini mogoč način, da se posamezniki približajo srednjeveškemu slikarstvu. Strokovnjaki pravijo, da na dražbah kakšnih 100 horarijev letno zamenja lastnike. "Od vseh tipov razpoložljivih srednjeveških rokopisov je do horarijev najlažje priti, saj jih je toliko ostalo v zasebnih rokah," pojasnjuje Sandra Hindman, lastnica galerij Les Enluminures v Chicagu, Parizu in New Yorku.
Zbirateljska baza je sicer majhna, a strastna, predvsem gre za evropejske ljubitelje. Najlepši horariji, ki jih danes cenijo tako zaradi zgodovinske kot umetniške vrednosti, so bili v Franciji, Belgiji in Angliji. Večinoma so napisani v latinščini, nekateri pa že v lokalnih jezikih.
Kako lep je okras?
Na višino cene vpliva zlasti kakovost ornamenta in iluminacij. Povprečen horarij je imel ducat miniatur, tiste dragocenejše so bile z njimi precej bogatejše. Nekateri horariji pa so danes okrnjeni kakšne strani, saj so lepše iluminacije iztrgali in jih prodali posebej.
Cena je odvisna tudi od ohranjenosti kodeksa, niha pa nekje od petmestnih številk do milijonov, v katere segajo dragocenejši primerki. Te so predvsem knjige večjih mer, ki so jih iluminirali že v svojem času proslavljeni avtorji, kot so bratje Limbourg ali Jean Fouquet. Horariji so lahko veliki komaj nekaj centimetrov ali pa toliko kot danes povprečna žepna izdaja.