Kot so zapisali, bi bila država "prej ko slej prisiljena morda celo v ustanovitev javnega zavoda, ki bi zagotavljal zelo podoben založniški program, kot ga zdaj še zagotavlja Mladinska knjiga". Prav tako bi bila prisiljena v oblikovanje nove mreže knjigarn po Sloveniji, kar bi nedvomno predstavljalo neprimerno višje stroške kot nakup 50 odstotkov delnic Mladinske knjige po ceni, po kakršni so trenutno na prodaj.

Kot največja založba v Sloveniji zagotavlja Mladinska knjiga izdajanje izrazito neprofitnega, vendar visokokakovostnega izvirnega leposlovja in predvsem izdajanje temeljne znanstvene literature kot tudi znanstvenih in strokovnih del s posameznih področij znanosti oziroma humanistike. To je za razvoj Slovenije in slovenske znanosti ter za ohranjanje ravni splošne izobrazbe ključnega pomena, so poudarili na ministrstvu, kjer so si tudi sami prizadevali, da bi založba v večinskem deležu prešla v last države, so zapisali na ministrstvu.

Najbolj prostorsko razvejana mreža knjigarn po državi
Mladinska knjiga razpolaga z avtorskimi pravicami večine slovenskih knjig, ki so izšle v zadnjih desetletjih, ter se obenem ponaša z najmočnejšo in najbolj prostorsko razvejano mrežo knjigarn v Sloveniji, so spomnili. S tem omogoča, da so knjige dostopne bralcem po vsej Sloveniji, hkrati pa omogoča, da to velja tudi za knjige velike večine drugih založnikov, ki nimajo lastnih knjigarn oziroma jih imajo manj.

Če bi večinski lastnik Mladinske knjige postal nekdo z materialnim interesom, ki bi založbo kupil po zelo nizki ceni iz špekulativnih razlogov, bi, kot opozarjajo na ministrstvu, ta mreža knjigarn razpadla. Kupnino bi si lahko povrnil z razprodajo knjigarn, ki so v mnogih krajih locirane na privlačnih lokacijah, kot je denimo knjigarna Konzorcij.

Na četrtkovi dražbi je večinski delež založbe Mladinska knjiga s pretvorbo terjatev v kapital kupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je dražbo tudi razpisala. S tem je postala lastnica 51,23-odstotnega deleža založbe.