"Odločitev sem sprejel na podlagi spoznanja, da je pred Beletrino izjemno zahtevno obdobje, ki bo od mene kot direktorja terjalo še več energije in osredotočenosti kot doslej," je zapisal Mitja Čander v svoji odstopni izjavi, ki jo je ministru za kulturo Vasku Simonitiju posredoval konec novembra. Dodal je, da je bila Javna agencija za knjigo (JAK) aprila lani "v najhujši krizi dotlej, govorilo se je celo o ukinitvi".

Od takrat do danes je po njegovih besedah dobila "novo in stabilno vodstvo z jasno vizijo, po rezih pred desetletjem in nato dolgotrajni stagnaciji so se znatno povečala proračunska sredstva za podporo različnim programom in projektom na področju knjige, priprave na slovensko gostovanje v Frankfurtu – od imenovanja kuratorjev do podpisa kohezijske pogodbe – so se konkretizirale, zagotovila se je večja pluralnost pri odločanju strokovnih komisij, opravila se je revizija poslovanja itd.".

JAK je danes "stabilna institucija in v relativno dobri kondiciji in po mojem mnenju vsekakor kos nalogam, ki opredeljujejo njeno poslanstvo". "V vsem času od imenovanja sem se trudil, da bi po najboljših močeh prispeval k urejanju razmer," je v odstopni izjavi, ki jo je pridobil STA, zapisal Čander.

Mandat bi mu potekel oktobra 2023

Čander je bil za člana sveta JAK-a imenovan junija 2020. Vlada je namreč tedaj razrešila predsednika sveta agencije Slavka Pregla in članico sveta Vesno Horžen. Glede Pregla in Vesne Horžen so na ministrstvu za kulturo ob razrešitvi za STA zapisali: "Razrešena sta pri izvajanju svojih navodil ravnala pristransko in v nasprotju z načelom dobrega gospodarja, kar je razlog za odstavitev v skladu s 23. členom zakona o javnih agencijah."

Namesto razrešenih članov sta bila imenovana Čander in Mateja Komel Snoj, in sicer za mandat do oktobra 2023.

Enkrat imenovan pod levico, drugič pod desnico

Mitja Čander je bil tedaj v svet JAK-a imenovan že drugič. Za STA je poudaril, da je bil enkrat imenovan pod levosredinsko vlado, tokrat pod desnosredinsko. "Vsekakor pa ocenjujem, da so me obakrat povabili zaradi mojih strokovnih referenc. Ne nazadnje 25 let delujem na področju založništva," je povedal.

Zamenjava članov sveta je tedaj med založniki in kulturniki precej odmevala, saj je bila v zraku razrešitev tedanje direktorice JAK-a Renate Zamida. Njeno razreševanje je sicer segalo na začetek leta 2020, ko ji je del sveta JAK-a očital nekatere nepravilnosti v delovanju, kar pa je zavrnila. Svet v spremenjeni sestavi je nato sredi julija vladi predlagal njeno razrešitev.

Renata Zemida je bila z mesta direktorice JAK-a razrešena novembra leta 2020. Za vršilca dolžnosti je bil imenovan Sebastjan Eržen. Februarja je bil objavljen razpis, a ni bil izbran nihče od prijavljenih kandidatov, zato je maja letos svet zavoda za vršilca dolžnosti direktorja predlagal Dimitrija Rupla, ki se je prijavil na ponovljen razpis. Vlada je nato na predlog sveta JAK-a izdala odločbo o imenovanju Rupla za direktorja JAK-a za mandatno dobo pet let, in sicer od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2026.