Velikonja je v zvezi s Titostalgijo poudarjal, da ni hotel napisati knjige o Titu, ampak
Velikonja je v zvezi s Titostalgijo poudarjal, da ni hotel napisati knjige o Titu, ampak "knjigo po Titu", s poudarkom na "zagnetnem neotitoizmu" in razlogih zanj. Foto: BoBo
Titostalgija je pri Mirovnem inštitutu izšla leta 2008; prevedena je bila že v srbščino in zdaj tudi v ukrajinščino. Foto: Mirovni inštitut
Titostalgija je pri Mirovnem inštitutu izšla leta 2008; prevedena je bila že v srbščino in zdaj tudi v ukrajinščino. Foto: Mirovni inštitut

Velikonja na poti predava tudi po univerzah in galerijah. Prejšnji teden je nagovoril zbrane v Užgorodu in Odesi, v ponedeljek v Mikolajivu, od danes naprej pa gostuje v Kijevu.

Titostalgija: Študija nostalgije po Josipu Brozu "ni še ena knjiga o Titu, ampak knjiga po Titu, v kateri bi avtorja zanimal njegov življenjepis, dokazane, pripisane ali izmišljene biografske epizode, temveč nasprotno: kaj in pri kom nekaj pomeni Josip Broz tu in zdaj, zakaj danes v javnosti kljub vsemu vztraja njegova dokaj pozitivna podoba, zakaj je čislan pri tako različnih skupinah ljudi, da o njem nastaja nova množičnokulturna produkcija, zakaj njegovo ime še danes 'prodaja', kar koli že", so o Velikonjevi monografiji zapisali pri Mirovnem inštitutu, ki jo je izdal.

V iskanju razlogov za "novi titoizem"
Kot so še pojasnili, avtorja ne zanima stari titoizem, pač pa novi. "Torej ne mrtvi Broz, ampak še danes 'živi' Tito, tisti Broz, čigar označevalce še danes vidimo na ulicah, na zidovih mest, na stojnicah s spominki, v časopisih, na novih svečanostih ob dnevu njegovega rojstva in dnevu njegove smrti, v olepšanih spominih in prepričanju ljudi širom po nekdaj Titovi Jugoslaviji".

Sorodna novica "Grafiti ali – kot pravi Rambo Amadeus – s pestjo v glavo"

Darilo za poškodovano knjižnico
Obenem je Velikonja, kot je še sporočil, v precej uničeno knjižnico univerze v Mikolajivu pripeljal okoli 80 kilogramov oziroma štiri škatle znanstvene literature in leposlovja v različnih jezikih, največ v angleškem.

Velikonja je že več let tesno povezan z Ukrajino. Lani maja je pri ukrajinski založbi Helvetica izšel ukrajinski prevod njegove knjige Podobe nestrinjanja – Politični grafiti postsocialistične tranzicije. Delo je tedaj predstavil v odeški Nacionalni znanstveni knjižnici.

Mitja Velikonja (1965) je profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede, deluje tudi na Centru za proučevanje kulture in religije. Raziskuje balkanske in srednjeevropske politične ideologije, subkulture in urbane kulture, kolektivni spomin in postsocialistične nostalgije. Je avtor več knjig.