Podpisniki peticije namreč na podlagi članka Radia Študent, ki poroča o dopisovanju med Radaljačevo in Flisarjem, temu očitajo "nedopustno, seksistično vedenje". Peticijo je, kot je v soboto objavil portal Airbeletrina, v enem dnevu podpisalo skoraj 300 ljudi, podpisi pa naj bi še prihajali.

Flisar je očitke zavrnil in med drugim navedel, da je sporne izjave zapisal, ker je mislil, da komunicira na prijateljski ravni, in se začudil, da se je Anja Radaljac pritožila na njegove besede šele mesec dni po dogodku. Kritičarka je za STA navedbo označila kot neresnico, ob tem pa dodala, da je Flisar njeno delo dalj časa diskreditiral, da je preostra in da se bo morala prilagoditi, če bo hotela delati za Sodobnost, da bo morala slediti uredniški politiki ter spreminjati svoj diskurz.

Težava ni v enem samem stavku
Izpostavila je, da pri vsej stvari ne gre le za dve izjavi, ki jih v teh dneh izpostavljajo mediji, ampak za v elektronski poslovni pošti prisoten podton, ki ni le seksističen, ampak pokroviteljski. "Mlade ženske in mlade kritike na splošno se diskreditira, speljuje v neki osebni prostor, ne jemlje se nas kot enakopravno silo na trgu dela," je izpostavila.

Ko je Flisarja opozorila, da se ob tem počuti neprijetno, in ga prosila, ali lahko vzpostavi bolj profesionalno komunikacijo, pa ji je odpovedal sodelovanje - imela je namreč potrjeno pisanje Gledališkega dnevnika v alternaciji z Matejem Bogatajem, ki naj bi ga začela izvajati z novo sezono. "In to je del, ki je najbolj problematičen," je poudarila.

Primer ni osamljen
Kot je še povedala, je, potem ko je bilo njeno spletno dopisovanje objavljeno na spletni strani Radia Študent, prejela veliko pisem mladih žensk, ki so imele podobno izkušnjo. Vendar kot poudarja, vse molčijo, saj se jim sicer začnejo zapirati vrata. "Ne gre za to, da bi hotela izpostaviti svoj primer, gre za manipulacijo v tem polju, ki je sistemska težava," poudarja kritičarka.

Društvo pisateljev: Peticija je absurd
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina Flisarjevega ravnanja ni želel komentirati, saj "gre za zadevo, ki zadeva upravne organe slovenskega centra PEN". Poziv podpisnikov peticije k Flisarjevemu odstopu s položaja predsednika slovenskega centra PEN pa je označil kot absurd. "Če nisi član neke organizacije, ne moreš pozivati predsednika k odstopu," je poudaril.

Ključen pa se mu pri vsem skupaj zdi položaj, v katerem so danes samozaposleni v kulturi. Kot je poudaril, bi bilo treba urediti njihov status tako, da bi se ta postopoma izenačil s statusom zaposlenih v javnih zavodih. Težava Anja Radaljac in množice mladih je, da se "udinjajo za drobiž", je dejal.

Ženski odbor Slovenskega centra PEN še nima enotnega stališča
Sekretarka upravnega odbora slovenskega centra PEN-a in članica Mire Tanja Tuma pa je za STA povedala, da se bo v kratkem sešel upravni odbor slovenskega centra PEN, kjer "se bodo pogovorili tudi o teh zadevah in poskušali najti pametno rešitev". Tudi Mira bo poskušala najti rešitev za nastalo situacijo, pri čemer bo ravnala po Mirini listini in listini mednarodnega PEN-a. "Mira se bo ustrezno odzvala, ko bo čas zrel. Enotnega stališča za zdaj nimamo, saj je bistvo PEN-a diskusija," je poudarila.

Glede peticije pa je ocenila, da ni povsem verodostojna, saj Air Beletrina z uporabo logotipa mednarodnega PEN-a in pasice slovenskega PEN-a po njenih navedbah krši zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. "S temi izvzetimi fragmenti so dosegli, da je peticijo podpisalo veliko slovenskih kulturnikov," je prepričana Tumova.

Kot je še povedala, se Mira zaveda, da je položaj žensk še bolj prekaren kot položaj moških, že učni načrti v šoli pa ignorirajo ženski ustvarjalni opus.