V Ljubljani je zaživela prva slovenska literarna agencija Ljubljanska literarna agencija (Ljubljana Literary Agency), ki obljublja stabilnejšo navzočnost Slovenije na mednarodnih knjižnih trgih. Pri njeni ustanovitvi sta se povezali direktorica založbe Pivec Zala Stanonik in članica skupine Založniki brez meja Senja Požar, sicer vodja prodaje avtorskih pravic pri Cankarjevi založbi in Mladinski knjigi še v času sejmov v Frankfurtu in Bologni.

Samostojna agencija s podporo Javne agencije za knjigo?
Po gostovanju v Frankfurtu, ki so ga številni ocenili kot uspešnega, so se prizadevanja po mednarodnem povezovanju pričakovano povečala, zanimivo kot samostojna agencija za avtorske pravice, ki deluje neodvisno od državnih institucij. Tako rešitev sta opisala že direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar in Miha Kovač. Glede prihodnje vloge založnikov je kot zgled postavil Finsko, kjer so literarno agencijo ustanovile štiri založbe. "Za prodajo avtorskih pravic je potrebno zelo specifično znanje," je še poudaril.

Po Helsinki Literary Agency tudi Ljubljanska literarna agencija
To znanje zdaj predstavlja prva slovenska literarna agencija. Kot je nastanek agencije pojasnila Stanonik, je zastopanje avtorjev, ki jih imajo v programu založbe Pivec, preraslo določene okvire, zato si je želela, da bi se tega področja lotili bolj profesionalno. Na tej točki sta se našli s Senjo Požar in skupaj razvili idejo o ustanovitvi literarne agencije, v katero vabita vse slovenske založbe in avtorje. Kot je še povedala Stanonik, bo založba Pivec v njej samo ena od založb, skupno bo le lastništvo.

Po besedah Senje Požar bodo Ljubljansko literarno agencijo promovirali kot novo literarno točko na območju Alpe - Mediteran. Za geslo sta si izbrali besedno zvezo Majhni in pametni (Small & Smart), in sicer iz razmišljanja, da primerjave z anglosaškim svetom morda niti niso smiselne in da v tem predelu obstaja nekaj, česar drugi mogoče nimajo. Po obisku letošnjega sejma v Solunu je ugotovila tudi, da obstajajo želje po povezovanju držav na regionalni ravni, kar se tudi že dogaja kot nasprotje velikim korporacijam in njihovi logiki pri prodajanju avtorskih pravic. Nastajajo posamični regionalni centri kot "povsem nova gravitacijska območja na področju posredovanja literature".

Znamčenje slovenske literature z nacionalno kakovostjo
Pandemija je po besedah Senje Požar naredila svoje, za dobro stvar pa se je izkazal razmah literarnega posredovanja po spletu. "V tujini nas vidijo malo drugače kot sami sebe, kot mali čudež," je v oddaji Panoptikum lani jeseni povedala Požar in poudarila, da je rezultat dobrega stanja slovenskega založniškega trga rezultat 20-letnega dela.

Tudi raziskava, ki jo je izvedla v okviru svojega doktorskega študija, je pokazala, da so tuje založbe in literarni agenti naklonjeni nakupu slovenskih avtorskih pravic. Anketa je med drugim pokazala še, da največ zanimanja in najhitrejšo prodajo pravic zaznavajo za otroško literaturo, zato bo tudi v agenciji večji del verjetno namenjen njej, čeprav se nameravajo ukvarjati tudi z deli za mladino in leposlovjem za odrasle.

Drugi steber poslovanja agencije pa bo svetovanje slovenskim založbam pri doseganju tujih trgov in pomoč tujim založnikom oziroma partnerjem pri vstopanju na slovenski trg. Zanimanje za to so po besedah Požar že izkazali založbi v Kanadi ter finska, srbska in grška založba. Pri tem si obeta, da se bo lahko literatura na ta način razširjala v obe smeri.