Sparr je spregovoril na posvetu, ki je potekal v okviru knjižnega sejma v Mariboru. Literatura vzhodne in jugovzhodne Evrope uspešno prodira na druge evropske trge, a pri njeni promociji bi se morali oddaljiti od skupnih predstavitev in najti nove, boljše načine predstavljanja literature posameznih narodov. "Ne bi smeli govoriti o literaturi regije, saj je to zelo širok pojem, ampak o regijski literaturi," je prepričan.
"Sejmi so dober in ustrezen medij, a države morajo ob teh priložnostih predstaviti predvsem sebe, ne glede na stroške, ki se pozneje zagotovo povrnejo," je še poudaril. Kot primer je navedel velik uspeh turške literature na tujih trgih, potem ko je Turčija leta 2008 postala gostiteljica knjižnega sejma v Frankfurtu.
Turški trg je za založnike danes zelo zanimiv, pravi. Gre za velik trg s 75 milijoni prebivalci, od česar je velik delež mladih ljudi, in okoli 6.000 knjigarn. Za turške bralce je tuja literatura zelo zanimiva, saj 60 odstotkov vseh izdanih knjig predstavljajo prevodna dela, pa pojasnjuje Ayser Ali iz turške založbe Lir.
Ključnega pomena je prevod
Med težavami turškega knjižnega trga Sparr navaja piratstvo in cenzuro, saj je od leta 2003 knjižni trg pod nadzorom vlade in obstaja vladna komisija, ki preveri vsako knjigo v državi. Po besedah strokovne vodje knjižnega sejma Mariber Renate Zamida je ta trg zelo zanimiv tudi za slovenske avtorje in založnike, vendar imajo velike težave pri iskanju prevajalcev.
Za vstop na tuj trg je odločilnega pomena prevod. Aylin Rieger je predstavila evropski program za podporo prevodov leposlovja Traduki, ki trenutno podpira prevode v 90 različnih smeri. Kot je dejala, dajejo veliko pozornosti kakovosti prevoda, hkrati pa želijo privabiti založniške hiše v države, kjer še niso navzoče. V programu od leta 2009 sodeluje tudi Slovenija.