Slovar slovenskih krajšav, ki je izšel pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru, je nastajal več let, in sicer po dveh slovarskih poskusih – to sta Slovarček krajšav iz leta 2006 in Slovar krajšav iz leta 2011.

Slovar vsebuje obsežena geslovnika slovenskih krajšav. Delo sicer poleg splošnih slovenskih krajšavno-razvezavnih parov vključuje tudi terminološke krajšave in te v geselskih člankih opremi z dodatno razlago, če je ta potrebna, je objavljeno na spletni strani Univerze v Mariboru.

Med glavna znanstvena spoznanja gre šteti obsežen uvod v slovenske krajšave ter pripravo slovenskih krajšavno-razvezavnih parov, ki celovito tvorijo slovarske geselske članke.
Avtorica je celovito preučila položaj krajšav v slovenskem prostoru, in sicer na diahroni in sinhroni ravni. V delu se je osredotočila na klasifikacijo krajšav, položaja krajšav v slovenskih pravopisih ter splošnih in specializiranih slovarjih. Delo sklene z značilnostmi mikro- in makrostrukture Slovenskega slovarja krajšav in prikazom primerov in značilnosti geselskih člankov slovarja.

"S krajšavami so križi in težave, je zapisal Dušan Gabrovšek, in ne moremo se bolj strinjati z njim, saj krajšave, ti praviloma kratki, a včasih tudi daljši skupki le nekaj črk, znakov, simbolov, očem skrivajo daljši in kompleksnejši pomen. Na krajšave ni imun skoraj noben jezik, vsi jih poznamo. Včasih jih srečujemo vsak dan, včasih redko, zagotovo pa nas spremljajo že zelo dolgo, saj jih je uporabljal že Cicero," piše avtorica v uvodu slovarja. In še: "Zaradi hitrega nastanka in nepredvidljivega obstanka v jeziku jih s težavo pospravimo v slovarske zbirke, saj nekatere v jeziku ostanejo, se ustalijo, druge pa po določenem obdobju izginejo in nanje pozabimo. Sestava kakršnega koli slovarja, tudi slovarja krajšav, zahteva veliko truda, dela, znanja, izkušenj in časa, k temu prištejmo še dragocene napotke recenzentov, korekture in premisleke in zagotovo lahko sklenemo, da zaradi vsega povedanega pogosto rečemo, da je slovar ob izidu že zrel za posodobitev."

Mojca Kompara Lukančič je docentka na Univerzi v Mariboru, kjer poučuje angleški in italijanski jezik, ter zunanja prevajalka na ministrstvu za notranje zadeve z dolgoletnimi izkušnjami doma in v tujini. Njeno široko raziskovalno področje zajema slovaropisje, krajšave, jezikovne tehnologije ter dvojezičnost in prevajanje. V okviru svoje akademske poti je pripravila štiri terminološke slovarje ter vodila šest raziskovalnih projektov, med slednjim je tudi priprava slovarskega portala Slovarji.si. Kot gostujoča profesorica je gostovala na Univerzi v Pulju, Pekingu, Bangkoku, Pragi, Basovu, Bariju, Estorilu ter Tromsu.