Na praznični dan, 8. februarja, natanko 172 let po pesnikovi smrti, pa bo v Prešernovi hiši strip mogoče tudi kupiti.

V hiši, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti prebival najpomembnejši slovenski pesnik, je bil 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.

Strip o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800–1849) je izdal Gorenjski muzej, ki je o tem pripravil tudi razstavo. Prešernov strip pomembno dopolnjuje slovensko zbirko biografskih stripov. Ustvarila sta ga muzejska svetovalka Magda Zore in akademski slikar Jože Trobec. Strip o Prešernu tako dopolnjuje stripe o Cankarju, generalu Maistru, svoj strip imajo tudi Trubar in reformatorji.

Gre za sproščen strip, v katerem imata tako risba kot beseda enako težo. "Je sproščen, moram pa reči, da ni zabaven, nihče se ne bo po tleh valjal, ko ga bo bral, bo pa marsikdo izvedel kaj novega in zanimivega ali pa nekaj, kar je že vedel in pozabil," je dejala Zoretova.

420 risb na 61 straneh

Strip bi bil dobrodošel v vsaki hiši, je dodal avtor risb, ki je ob vsaki, na 61 straneh jih je kar 420, veliko razpravljal. "Tri mesece sva dobesedno živela s Prešernom. Lahko rečem, da je bil France najin tretji sopotnik doma, pri družini, v postelji, pri zajtrku, kosilu," je naštel Trobec.

"Na začetku sem imela malo strahu. Kako zdaj Prešernu besedo v usta položiti? Saj ne vem, ali je res tako rekel," je nadaljevala Zoretova.

Da bi predstavila verodostojno podobo tistega časa, sta veliko raziskovala. "Glede oblačil, tam sem jih največkrat dobil po nosu, sem imel že narisano, pa je bilo treba popraviti," je Trobec izpostavil, da pravilno narisati oblačila z začetka 19. stoletja ni bilo preprosto.

Brez dvoma ima strip o Prešernu tudi didaktično poslanstvo, saj na sproščen način v risbah in kratkih dialogih celovito predstavi pesnika in njegovo življenje. Kot pravi Trobec, je tiskar takoj imel novo zamisel. "Rekel je, zdaj bosta morala narediti pa še knjigo za odrasle, tisto 'ta hudo' o Prešernu," je sklenil Trobec z nasmehom na obrazu.