Koroški pisatelj in politik Lovro Kuhar - Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotljah. V Prežihovi bajti na Preškem vrhu nad Kotljami je zato potekalo tradicionalno srečanje, kjer so se spomnili Prežihove bralne značke, ki je bila kot prva bralna značka podeljena pred 45 leti na Prevaljah.

Mladi naj berejo
Takrat sta dala pobudo za podelitev Prežihove bralne značke profesor slovenskega jezika in književnik Stanko Kotnik ter takratni ravnatelj prevaljske osnovne šole in pisatelj Leopold Suhodolčan, ki sta želela k branju spodbuditi mlade in tudi postaviti vzporednico številnim drugim podeljenim značkam. Od leta 1961, ko so Prežihovo bralno značko prvič podelili, se je bralno gibanje izredno razširilo in danes v Sloveniji in zamejstvu podeljujejo 36 različnih bralnih značk.

Kako je bilo pred 45 leti?
Na prireditvi je poleg Jožeta Zupana in Toneta Partljiča, nekdanjih predsednikov Društva bralna značka Slovenija, o bralni znački govoril tudi pisatelj Primož Suhodolčan, svoj pogled na branje in bralno značko pa je razkrila Marija Hancman Čreslovnik, ki je bila med prvimi mladimi dobitniki Prežihove bralne značke.

Prežihova bajta z vitrino posvečeno znački
Srečanje pripravlja ravenska enota Koroškega pokrajinskega muzeja, ki je v teh dneh v Prežihovi bajti, za katero skrbi od leta 1979, k razstavljenim dokumentom o življenju in delu pisatelja in njegovih sorodnikov dodala še vitrino s podatki o Prežihovi bralni znački. Prežihovo bajto obišče na leto od 10.000 do 13.000 ljudi, med njimi je največ šolarjev in društev, a zadnje čase je več tudi posameznih odraslih obiskovalcev, je povedala kustosinja muzeja Liljana Suhodolčan.

Zgodbe socialnega realizma
Prežihov Voranc (1893-1950) je predstavnik literarne smeri, ki jo označujemo kot socialni realizem. Na literarno pot je stopil leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja, ki so zbrane so v knjigi Povesti. Ta je izšla še pod njegovim pravim imenom Lovro Kuhar. Nato je napisal noveli o življenju preprostih, kmečkih ljudi, ki so danes najbolj znane - Boj na Požiralniku in Odpustki ter zbirko novel, v katerih opisuje izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem. Osrednji pripovednik socialnega realizma je Voranc postal z romani Požganica, Doberdob in Jamnica, zadnji umetniški vrh pa so avtobiografske črtice Solzice. Napisal je tudi nekaj potopisov, zgodovinsko-politične brošure in članke.