Pisateljica in antropologinja Svetlana Slapšak je v romanu Ravnoteža zapisala zgodbo o ženskah, ki so v času vojne v Beogradu prijatelje, sorodnike in druge someščane skrivale pred mobilizacijo. Foto: BoBo
Pisateljica in antropologinja Svetlana Slapšak je v romanu Ravnoteža zapisala zgodbo o ženskah, ki so v času vojne v Beogradu prijatelje, sorodnike in druge someščane skrivale pred mobilizacijo. Foto: BoBo

Pozabili smo, kaj vse so ženske prispevale k reševanju ljudi v vojni in k reševanju naše vesti. Moj beograjski prijatelj mi je dejal, da so ženske rešile čast Srbije v vojni. To sem želela povedati v romanu.

Svetlana Slapšak
Svetlana Slapšak
Pisateljica je po prejemu nagrade povedala, da se je posvetila temi, ki je neprivlačna, cenzurirana in ki spada v tisti del spominov, ki jih večina noče imeti. Foto: BoBo

pisateljica pripoveduje o ženskah v Beogradu v času vojne v nekdanji Jugoslaviji.

Protagonistke romana nočejo sprejeti, da se v njihovem imenu pobijajo njihovi someščani, sorodniki, prijatelji in sinovi, zato jih skrivajo pred mobilizacijo. Ena izmed njih, Milica, je za preživetje prisiljena pretipkavati rokopis velikega nacionalnega pisca. Da bi se miselno oddaljila od posla, sočasno piše roman. Odklanjajoč vsakršno možnost integracije v novo, opustošeno družbo brezumja in zla, se Milica in njene prijateljice s svojo ustvarjalnostjo in pogumom poskušajo soočiti z nasiljem in kaosom, ki jih obdaja. Knjiga prek vrste duhovitih in ironičnih dialogov išče odgovor na vprašanje, kako v neuravnoteženi družbi obdržati svoje lastno ravnotežje.

Žirijo je pri romanu posebej navdušil način, kako glavna junakinja Milica navkljub revščini, izgubi prijateljev, pomanjkanju ljubezni in težavam samospoznanja še vedno premore lahkotnost, kreativnost, pripravljenost in spretnost, da si drzne narediti korak dlje, da se iztisne iz zadanega okvira in da tako izprašuje meje svoje in tuje človeškosti.


O tistih spominih, ki jih večina skuša pozabiti

Roman so žiranti označili za izjemno uspelo literarno konstrukcijo, ki v sebi spaja elemente družinskega romana in kronike, parodijo pripovedovalskega patosa realističnega romana ter stilizacijo viktorijanskega romana. "Roman je enciklopedijsko razigran in je, resnosti teme navkljub, obarvan s posebnim humorjem in afirmacijo prijateljstva, zaupanja in ljubezni," je v utemeljitvi še zapisala žirija, ki so jo sestavljali Vladimir Gvozden (predsednik), Dragan Jovanović-Danilov in Nikola Strajnić.

Avtorica je po prevzemu nagrade dejala, da se je posvetila temi, ki je neprivlačna, cenzurirana in ki spada v tisti del spominov, ki jih večina noče imeti. "Roman pripoveduje o ženskah v času vojne. Pozabili smo, kaj vse so ženske prispevale k reševanju ljudi v vojni in k reševanju naše vesti. Moj beograjski prijatelj mi je dejal, da so ženske rešile čast Srbije v vojni. To sem želela povedati v romanu."

Nagrado zlata sončnica že dve leti podeljuje družba Vital za najboljšo literarno stvaritev na srbskem govornem področju v zvrsteh romana, povesti, poezije, književne kritike, eseja in književne publicistike. Lani je priznanje prejel Dragan Velikić za roman Islednik.

Pozabili smo, kaj vse so ženske prispevale k reševanju ljudi v vojni in k reševanju naše vesti. Moj beograjski prijatelj mi je dejal, da so ženske rešile čast Srbije v vojni. To sem želela povedati v romanu.

Svetlana Slapšak