Članica strokovne žirije za istoimensko nagrado Veronika Simoniti je letošnjega nagrajenca med drugim opisala kot vrhunskega poznavalca Srednje Evrope in njene literature, ki se iz literarne esejistike "z dnevno perspektivo" sprehaja v beletristiko, kjer prevladujejo temačni toni.

Pisatelj in esejist Claudio Magris se je rodil 10. aprila leta 1939 v Trstu, med drugim pa je študiral tudi v Freiburgu. Velja za enega največjih in vsestranskih poznavalcev Srednje Evrope in izjemnega kulturnega publicista. Poleg Umberta Eca je eden najboljših kulturnih publicistov svoje dežele. Med njegovimi deli so Mikrokozmosi (Microcosmi), Donava (Danubio), Drugo morje (Un altro mare) in druga.

Njegovo najpomembnejše delo Donava, ki je prvič izšlo leta 1986, je prevedeno v 24 jezikov. Gre za sentimentalno potovanje skozi čas, pa tudi sicer je potovanje rdeča nit skozi ves njegov opus. Magris je nekakšen večni popotnik, vendar njegovi itinerariji niso samo geografski. "In Magris je obmejni človek, ki pa tržaškost (v najboljšem pomenu) presega, saj potuje tudi v metaforičnem smislu. Njegovo Srednjo Evropo parajo meje, prave in namišljene, ki so jih ljudje skozi zgodovino začrtovali, premikali in brisali," so med drugim zapisali v obrazložitvi.

Pišoči gostje festivala
24. Vilenica bo potekala med 2. in 6. septembrom, poleg nagrajenca pa bo v središču festivala tudi priznani pisatelj Boris Pahor. Poleg Trsta predstavlja festival kot novo lokacijo Celje, program pa pripravljajo tudi v Bilju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Pliskovici, Štanjelu, jami Vilenici, Gorici v Italiji in Lipici. Organizatorji napovedujejo prihod približno 40 avtorjev iz več kot 20 držav, med njimi so francoski pisatelj alžirskega rodu, znan pod psevdonimom Yasmina Khadra, bosansko-hrvaški prozaist Miljenko Jergović in ukrajinska pesnica Oksana Zabužko. Slovensko literaturo bodo po besedah programske vodje festivala Miljane Cunta zastopali Ines Cergol, Štefan Kardoš, Peter Rezman, Jana Putrle Srdić in Tone Partljič.

Del festivala bo posvečen tudi slovenski književnosti v Argentini, izmed manj znanih literarnih tradicij Evrope pa so izbrali tisto, ki nastaja na severu Belgije v nizozemskem jeziku. V zbirki Antologije Vilenice je v ta namen pod naslovom Ruimte že izšel izbor sodobne poezije iz Flandrije od začetka 20. stoletja do danes.

Med avtorjem in bralcem
Strokovni program Vilenice bo namenjen vmesnemu členu med avtorjem, s katerim so se ukvarjali lani, in bralcem, ki bodo v središču prihodnje leto, torej posredniku. Okrogla miza Srednjeevropske pobude, ki jo bo vodil Andrej Blatnik, in mednarodni komparativistični kolokvij pod vodstvom Marijana Dovića se bosta tako ukvarjala z vprašanjem, kdo odloča o usodi knjige na poti od avtorja do bralca in skozi katere "filtre" mora ob tem iti.

M. K.