Slovenska avtorica v središču letošnjega festivala, ki bo potekal od 4. do 9. septembra s temo Pisati in preživeti, pa je pisateljica Mojca Kumerdej, ki se "s strastno zavzetostjo, eruditsko in izjemno artikulirano posveča nastajanju svoje literature". Festival bo spremljala zbirka njenih kratkih zgodb Fragma, ki bo v angleškem prevodu Rawlyja Graua izšla pri ameriški založbi Dalkey Archive Press.

Tokrat bo Vilenica gostila štiri malteške avtorje – Clare Azzopardi, Loranne Vella, Norberta Bugejo in Immanuela Mifsuda. Iz Slovenije se bodo na literarnih branjih predstavili David Bandelj, Primož Repar in Simona Semenič, med drugimi gosti festivala pa bosta, denimo, lanski dobitnik nagrade vilenica Jurij Andruhovič in prejemnik štipendije SEP Andrij Ljubka, oba iz Ukrajine.

Kot je povedala v. d. programske vodje Nana Vogrin, se bo festival tokrat začel v Ljubljani in se nato preselil na Kras. Potekal bo na 11 lokacijah, med prizorišča literarnih branj so dodali Kočevje. Mednarodni komparativistični kolokvij pa bo tokrat problematiziral medsebojno interakcijo med literaturo in družbo.

Menjalci jezikov
Žirija je v Iliji Trojanowu prepoznala enega najmočnejših literarnih glasov srednje Evrope in enega najvplivnejših kritičnih mislecev sodobnega globalnega sveta, je na novinarski konferenci povedala članica žirije festivala Vesna Kondrič Horvat. Kot avtor po njenih besedah ugotavlja v nekem intervjuju, današnjo književnost močno zaznamujejo večjezični avtorji in avtorice, sam jim imenuje menjalci jezikov.

"V tem pisatelj vidi možnost svet spoznati od zunaj. Če namreč zavestno vstopiš v jezik, je drugače, kot če si vanj rojen. Z novim jezikom si v svoj svet prinesel nov svet in večjezičnost je gotovo pomembna izkušnja današnjega globalnega, z migracijami, a žal tudi s ksenofobijo prežetega sveta. S Trojanowom smo dobili še enega vileniškega nagrajenca z izjemno kritično in pokončno držo, ki jo prepričljivo ubeseduje v dokumentarni literaturi, predvsem pa zelo poetično v esejih, romanih in pesmih," je poudarila članica žirije.

Živi in ustvarja na Dunaju
Leta 1965 v Sofiji rojeni Trojanow je leta 1971 s starši emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Po štirih letih osnovnega šolanja v Nemčiji je pisatelj s presledki do leta 1984 živel v Nairobiju, kjer je maturiral, nato se je preselil v Pariz, pozneje pa v Münchnu študiral pravo in etnologijo ter havarijo (poškodbe prevoznih sredstev, zlasti ladij). Leta 1989 je študij prekinil in ustanovil založbi, specializirani za afriško literaturo, ki jo tudi prevaja. Trenutno živi in ustvarja na Dunaju, sicer pa je skoraj nenehno na poti.

Med njegove večje podvige sodita po besedah Vesne Kondrič Horvat potovanje po Indiji, predvsem pot vzdolž reke Ganges, in po Tanzaniji, kjer je hodil po sledeh raziskovalca Richarda Francisa Burtona in zbiral gradivo za svoj roman Zbiralec svetov iz leta 2006. Z njim mu je uspel pisateljski prodor. Roman je prejel nagrado leipziškega knjižnega sejma in bil preveden v več kot 30 jezikov, od leta 2015 tudi v slovenščino v prevodu Braneta Čopa.

Njegov opus: več kot 30 knjižnih del
Iz njegovega opusa, ki obsega več kot 30 knjig, je v slovenščini mogoče brati še plastično predstavitev ranljivosti narave in njene lepote v romanu Tajanje, ki ga je prevedla Mojca Kranjc, ter dokumentarno knjigo o neoliberalistični kapitalistični drži Odvečni človek, v kateri postavlja ključno vprašanje o prenaseljenosti planeta in o tem, kdo pravzaprav je odveč. Prevedla jo je Ana Jasmina Oseban.

Alternativna Nobelova nagrada
Ob vesti, da je letošnji vileniški nagrajenec, je Trojanow dejal: "Nagrada vilenica mi pomeni veliko, saj je mednarodna in seznam nagrajencev je neverjeten, kakor bi šlo za alternativno Nobelovo nagrado. Tu je toliko pisateljev, ki jih občudujem, na primer Dževad Karahasan in David Albahari."

Kumerdejeva leta 2006 že prejela vileniški kristal
Slovenska avtorica v središču letošnje Vilenice pa bo pisateljica Mojca Kumerdej (1964), ki je doslej napisala romana Krst nad Triglavom (2001) in Kronosova žetev (2016), za slednjega je prejela tudi nagrado kritiško sito in malo Prešernovo nagrado. Je tudi avtorica dveh zbirk kratke proze – Fragma (2003) in Temna snov (2011). Na festivalu Vilenica je leta 2006 prejela vileniški kristal, letos se bo nanjo vrnila v glavni vlogi.

Spodaj si lahko ogledate pogovor z njim na Televiziji Sloveniji iz leta 2013, ko je bil gost na festivalu Fabula.