Lavreatka je dejala, da ne ve, kaj bi počela, če ne bi snovala svojih zapisov. "So integralni del moje presnove," je poudarila in se zahvalila vsem prevajalcem, ki po njenih besedah literatom omogočajo, da njihov knjige potujejo med jeziki in kulturami. Priljubljena poljska pisateljica, ki je doštudirala psihologijo na varšavski univerzi, je ustanovila tudi lastno založbo Ruta in vodila delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi in na Opolski univerzi. Dva njena romana, Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni, sta prevedena tudi v slovenščino.
Svoja dela sta na slovesnosti brali Ilma Rakusa in Ana Pepelnik, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da je mogoče čarobnost trenutka čutiti že na vstopu v jamo, a pravo veličino temu dogodku seveda dajejo široki horizonti duha, utelešeni v mislih in delih literatov. Tokarczukovi sta nagrado predala predsednika Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer in odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar. Taufer je ob predaji dejal, da so na Vilenici že pred 28 leti govorili o mejah, takrat me Vzhodom in Zahodom. "Sedaj pa smo spet pri mejah, samo da danes govorimo o zidu med severom in jugom, med kapitalom in brezposelnostjo ter med bogastvom in revščino," je dodal in spomnil na besede, ki jih je v začetnih letih festivala izrekel madžarski literat Gyorgy Konrad: "Vilenica je prestolnica Srednje Evrope."

Dobitnica kristala Vilenice
Tanja Maljarčuk, ukrajinska pisateljica, ki zadnja tri leta ustvarja na Dunaju, je mednarodno žirijo, ki je dobitnico vileniškega kristala izbrala med 17 srednjeevropskimi avtorji, prepričala s kratko zgodbo Ženska in njena riba. Po besedah predsednice žirije Dani Gill avtorica bralca z odločnim in živahnim glasom takoj popelje v srce svoje zgodbe.

Vileniški kristal za izvirno pripoved o koncu razmerja
Odločitev o nagrajenki je bila soglasna. Avtorica zgodbo s tradicionalno tematiko – konec razmerja – poda na izjemno svež in izviren način. "Izrazitost glasu Maljarčukove nas je prepričala, da gre za izjemno nadarjeno pisateljico," so zapisali.
Maljarčukova se je leta 1983 rodila v Ivano-Frankivsku v Ukrajini, do zdaj pa je objavila tri zbirke kratke proze in dva romana. Njena zgodba Jaz in moja sveta krava je bila lani objavljena v antologiji Best European Fiction 2013, sodeluje pa tudi na različnih mednarodnih festivalih po Evropi. Nagrajenka je prejela statueto, delo akademskega slikarja Petra Abrama, in hkrati dobila priložnost, da nastopi na uglednem festivalu Cuirt v Galwayu na Irskem.
Na literarni matineji v Štanjelu so prej poleg Maljarčukove nastopili še Katharina Hacker iz Nemčije, Tone Kuntner, Michel Layaz iz Švice, Slovak Martin Solotruk in Vladimir Kopicl iz Srbije. S svojimi pesmimi pa so se predstavile tudi nagrajenke 13. mlade Vilenice Ajda Furlan, Jerneja Rupnik in Eva Salopek. Lani je kristal prejel bolgarski pesnik Rumen Leonidov.
Velika vileniška nagrada
Od leta 1986, ko je potekala prva Vilenica, so nagrado prejeli ključni evropski avtorji, kot so Fulvio Tomizza, Peter Handke, Zbigniew Herbert, Milan Kundera, Josip Osti, Peter Nadas, Ana Blandiana, Ilma Rakusa in Andrzej Stasiuk, lani pa so veliko vileniško nagrado podelili Davidu Albahariju, v Kanadi živečem pisatelju judovskega rodu in srbskega jezika.
Florijan Lipuš, švicarska književnost in meje
Vilenico je letos ob Tokarczukovi, slovenskem avtorju v središču Florjanu Lipušu ter častnima gostoma Borisu Pahorju in Ludwigu Hartingeru sicer obiskalo 22 osrednjih gostov, a se jih pet – Kitajka Džao Si, irski avtor Alan McMonagle, Američan Brian Henry, Gerry Loose iz Velike Britanije in Finec Olli Heikkonenza – za vileniški kristal ne more potegovati, saj ne prihajajo iz srednje Evrope. Avtorji so se predstavili tudi na literarnih branjih in v zborniku.
V ospredju festivala je bila letos švicarska književnost, zato je izšla tudi Antologija sodobne švicarske književnosti. V goste so iz Švice povabili Ilmo Rakusa, Lukasa Bärfussa, Michela Layaza, Pietra De Marchija in Arna Camenischa.
Festival, ki je ob množici literarnih branj udeležencev ponudil še okroglo mizo na temo festivala Navdih meja in komparativistični kolokvij Literatura in gibljive slike, je potekal na različnih lokacijah - v Kopru, v Devinu v Italiji, po Krasu in v Ljubljani.