Svet okrog njega se je v zadnjih sedemdesetih letih (milo rečeno) spremenil. Glasnik "ameriškega sna" - njegovi stebri so moč, neranljivost in klen značaj - se dandanes na prvi pogled ne zdi tako privlačen kot moralna razklanost Batmana ali z vzponi in padci natrpana usoda Spidermana. A vseeno ne gre pozabiti, da je bil večji del 20. stoletja prav Superman najčistejše utelešenje ameriške popkulture.

Junija 1938 je "jekleni mož" prvič prekrižal pot bralcem stripa Action Comics; junak je bil sad skupnih naporov Jerryja Siegla and Joeja Shusterja. Osebna izkaznica: približno 1,90 metra visok in 102 kilograma težak, hitrejši od izstreljene krogle in močnejši od lokomotive. Edini preživeli prebivalec planeta Kripton je zatočišče našel na Zemlji, kjer se je pod krinko plašnega, milega novinarja Clarka Kenta desetletja boril za "resnico, pravico in ameriški način".

Bolj ameriški od hamburgerja
"Popolnoma je izmišljen, a je tako zaokrožen in povsod poznan - večina Američanov že pred osmim rojstnim dnevom kar prek osmoze izve vse o njegovem poreklu - da bolj celostno predstavlja podobo Američanov o sebi, kot na primer Striček Sam ali Miki miška," je prepričan Bradley Ricca, producent dokumentarca o Supermanu (The Last Son). "Superman je najčistejši sodobni ameriški simbol; imigrant v nepopolnem svetu, ki se bori proti krivici v vsakršni obliki." Bil je prvi, ki je združeval vse ključne atribute superjunakov: nadnaravne moči, ogrinjalo, skrivno identiteto, pisan kostum, zapleteno ljubezensko življenje in nezmotljiv občutek za pravičnost.

Superman je "oče" celega žanra, ki je postavil merila za vse poznejše junake," trdi Peter Coogan, univerzitetni profesor, ki se ukvarja s superjunaki v ameriški kulturi. "Vsi ostali so otroci ali pa kopije tega utelešenja ameriške mitologije. Superjunaki poosebljajo ameriško uporabo moči: uveljavljajo svoje pojmovanje pravilnega in napačnega."

Druga plat medalje
Supermanova skrivnost uspeha je obenem tudi začetek njegovega konca: njegova priljubljenost peša prav zato, ker je neranljiv. Če je bil kot moderni junak nenadkriljiv, je v postmodernističnih časih ... preživet (založba DC Comics v zadnjih letih ugotavlja upad prodaje Supermanovih stripov). Najstnikom so danes bliže "temnejši", težavnejši, včasih celo moralno sporni junaki - in to ne samo novi, tudi "klasični" - na primer Batman, Spiderman in Wolverine.

Odmev Nietzschejevega nauka
Superman, ki se je rodil še pred drugo svetovno vojno (čas je vanj odtisnil sled Nietzschejevega lika nadčloveka), je z leti malce spremenil značaj. V štiridesetih je "svojo" uveljavljal z grobo silo, že v petdesetih pa se je poudarek preselil na ljubezenski trikotnik med Clarkom Kentom, Supermanom in nadobudno novinarko Lois Lane. V naslednjih dveh desetletjih je dobil še več značajskih potez, leta 1986 pa so pri DC Comics Johna Byrna zadolžili za "prenovo lika". Iz pepela je vstal Superman, ki je bil manj rešenika in bliže nekakšnemu novodobnemu Herkulu.

Kot feniks iz pepela
Ker je prodaja pešala, so pri DC Comics Supermana leta 1993 (v bitki z Doomsdayem) preprosto - pokončali. A Superman ne bi bil zvest svojemu imenu (med njegovimi številnimi vzdevki je tudi "Man of Tomorrow", Mož jutrišnjega dne), če ne bi vstal od mrtvih. In v Hollywoodu, ki je vedno na lovu za novim poglavjem kake uspešnice, je še najbolj verjetno, da ga usodno srečanje s kriptonitom še ne bo kmalu doletelo.

Ana Jurc