Strokovna žirija v sestavi članov Društva slovenskih literarnih kritikov jo je za zbirko kratkih zgodb Menažerija in njen literarni prvenec podelila Evi Markun.
Izredno osebno in priznanje založbi JSKD
Eva Markun je ob podelitvi nagrade povedala, da je ta zanjo veliko presenečenje. Ker gre za njeno prvo objavljeno zbirko, ji pomeni tudi veliko priznanje. "Gre za izredno osebno in priznanje založbi JSKD, ki me je nominirala za Uršljanko leta in za nagrado za mlado literatinjo," je dejala.
Mnogoznačnost simbolov
Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je pripovedni svet avtorice sestavljen iz kompleksnih odnosov med ljudmi in naravo, še posebej med ljudmi in živalmi, ti odnosi pa iz konkretnih situacij preraščajo v mnogoznačnost simbolov.
Svet njenih likov, ki naseljujejo različna prizorišča od Slovenije do Kambodže, je izdelan s pripovedno veščino in z izjemno pozornostjo do detajlov, pri čemer ima vsak drobec točno določeno vlogo in mesto v celoti, tudi kadar gre za na videz mimobežno opombo.
Subtilna rdeča nit
Pomenljivo odprti zaključki zgodb v trenutku razrešitve oziroma zgostitve napetosti pogosto obstanejo v negotovosti. Dogajanja v zgodbah povezuje subtilna rdeča nit, ki se suče okrog odnosa med naravo in človekom, položaja žensk v sodobnih družbah ter neskladnosti posameznih perspektiv, ki ne pridejo do skupnega jezika.
To v zbirko raznolikih zgodb vnaša tematsko konsistentnost. Z vsem tem Menažerija predstavlja vznemirljivo novo pisateljsko ime v slovenskem pripovedništvu, je še zapisala strokovna žirija.
Eva Markun se je leta 1990 rodila na Bledu. Nedavno je končala magistrski študij francoščine in filozofije. Izbor njenih pesmi so objavili v Poetikonu, prve kratke zgodbe pa pri Apokalipsi. Njen literarni prvenec, zmagovalno zbirko Menažerija, so lani izdali pri JSKD-ju.
Še Ribji krik, Razvezani in Tempirana bomba
Žirija v sestavi Ane Geršak (predsednica), Vanese Matajc, Mateja Bogataja, Mojce Pišek in Žige Rusa je sicer po preučitvi več kot 50 zbirk za nagrado kratkih zgodb novo mesto poleg Markunove nominirala še Toma Podstenška z zbirko kratkih zgodb Ribji krik, Ano Schnabl za zbirko Razvezani in Blaža Kutina za zbirko Tempirana bomba.
Kot so zapisali prireditelji, želijo s festivalom kratke proze "opozoriti na njeno pomembnost in izpostaviti avtorje, ki si zaslužijo zapolniti novo mesto v zgodovini slovenske literature". Festival so letos pripravili tretjič.
V atriju Knjigarne Goga ga bodo danes končali z zaključnim zajtrkom z zmagovalcem in prejemnikom nagrade novo mesto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje