V slikanici se avtorica posveča nastanku vaške situle in predstavlja pripoved, ki jo ponazarjajo podobe na njenem pločevinastem plašču. Žirija v sestavi Judita Krivec Dragan, Tilka Jamnik, Boris Balant, Marjan Gujtman in Vasja Kožuh je v pojasnitvi zapisala, da ponuja slikanica univerzalno sporočilo o sožitju in medsebojnem spoštovanju, izčiščeno starodavno modrost, aktualno za sodobni čas. Po besedah žirije je ilustracija suverena, sodobna, ob tem pa povsem prepoznavno citira likovno predlogo.

Kot je še zapsiala žirija, je avtorici uspelo s povzemanjem starodavnih načinov likovne pripovedi, ki je v tem primeru predstavljena skozi v friz razporejene figure, oživeti del vsebin in estetik naše dediščine, z vnovičnim odkritjem arhaičnih podob posebne lepote pa obogatiti motivni svet sodobne ilustracije.

Pet finalistov se predstavlja
Med nominiranci za izvirno slovensko slikanico je bilo mogoče letos najti še pravljice Mojca Pokrajculja, ki jo je prav tako ilustrirala Andreja Peklar, 1001 pravljica z ilustracijami in besedilom Lilijane Praprotnik Zupančič, Marela (z besedilom jo je opremil Andrej Rozman Roza, z ilustracijami pa Zvonko Čoh) in Bobek in barčica, za katero je ilustracije po besedilu Anje Štefan prispevala Polona Lovšin. Priznanje Gospodarske zbornice Slovenije so podelili v Cankarjevem domu, ob tem pa so pripravili tudi razstavo nominiranih slikanic.

Zgodba o sožitju
Slikanica Andreje Peklar, ki jo je izdal Inštitut za likovno umetnost, pripoveduje zgodbo o zlatorogem jelenu, ki je teptal žito, zato so nanj poslali največjega junaka, umetniki pa so medtem za slavje ustvarili situlo z opojno pijačo. V gozd pa se je na skrivaj odpravil tudi fant z rdečo kapico in jelena opomnil, da zemlja ni le njegova last, ampak pripada vsem. Slednji je tako prenehal pustošiti zemljo, lovci pa so za vedno odložili loke.

Za boljšo "bero" domačih slikanic
Nagrada za najboljšo izvirno slovensko slikanico je projekt Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije, ki skuša na ta način spodbujati nastanek kakovostnih slikanic, ki bi otroke navdušile za prebiranje knjig in bi bile obenem zabavne in poučne. Prek spodbujanja nastajanja kakovostne domače slikanice skušajo založniki in knjigotržci spodbuditi tudi večji razcvet slovenskega knjižnega trga, saj si želijo starši svoje malčke oskrbeti z odličnimi slikanicami, za katere se jim zdi vredno odšteti tudi nekaj več denarja.

Kaj je slikanica?
Na letošnji razpis za izbor izvirne slovenske slikanice je 22 slovenskih založb prijavilo 43 slikanic, strokovna žirija pa je izmed teh izbrala pet finalistov. Vsi za nagrado predlagani izdelki so morali izpolniti določene pogoje. Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije kot slikanico razume besedilo v prozi ali v verzih, ki je opremljeno z ilustracijami, ki obsegajo vsaj 40 odstotkov notranjega obsega knjige in ki jih najdemo na najmanj petih listih. V nadaljevanju je združenje še zapisalo, da slikanica nima definirane starostne skupine.

Lani Lilijani Praprotnik Zupančič
Za nagrado se lahko sicer potegujejo le slikanice, ki so bile prvič izdane v koledarskem letu pred podelitvijo nagrade, nosilec projekta je slovenska založba, avtorja besedila in ilustracije pa morata biti Slovenca. Lani je nagrado prejela Lilijana Praprotnik Zupančič oziroma Lila Prap, ki je navdušila z delom Mednarodni živalski slovar, letos pa se je predstavila s slikanico 1001 pravljica.