Otroci so sprva ustvarili deželo Angrio, šele nekaj pozneje pa sta si mlajši dve Emily in Anne izmislili deželo Gondal. Vse skupaj pa so narisali na zemljevid. Foto: Wikipedia
Otroci so sprva ustvarili deželo Angrio, šele nekaj pozneje pa sta si mlajši dve Emily in Anne izmislili deželo Gondal. Vse skupaj pa so narisali na zemljevid. Foto: Wikipedia
Charlotte_Bronte
Charlotte Brontë je najstarejša in edina, ki je postala prepoznavna v času svojega življenja, čeprav je pisala pod psevdonimom Currer Bell. Napisala je Jane Eyre, Shirley in Vilette. Foto: Wikipedia
Branwell Bronte
Karikatura samega sebe, ki jo je Branwell Brontë narisal na smrtni postelji. Umrl je star 31 let, potem ko sta ga precej izmučila alkohol in razvrat. Foto: Wikipedia
Na drobno piopisan zvezek, v katerega so otroci zapisovali prigode iz namišljene dežele. Foto: Wikipedia

V britanski narodni knjižnici je na ogled razstava, ki odkriva manj znano plat sester Brontë, njihovo otroško ustvarjanje. Otroci družine Brontë so odraščali v zakotni župniji, ki jo je vodil njihov oče, pastor, živeli pa so v temačni hiši ob pokopališču. Odtujenost od zunanjega sveta jih je gnala v odkrivanje različnih otroških iger in ena izmed njih je bilo tudi pisanje. Njihovo literarno ustvarjanje se je pravzaprav začelo s škatlo dvanajstih lesenih vojačkov, ki jih je Branwell (brat Emily, Charlotte in Anne) dobil v dar. Vojački so postali protagonisti njihovih namišljenih svetov in kmalu so se rodile cele pokrajine z natančno izdelanimi zemljevidi. Zapisi o teh domišljijskih deželah, razstavljeni v knjižnici, pa so napisani tako drobno, kot bi jih pisali leseni vojaki.

Dve vzporedni deželi
Najprej se je rodila dežela Angria s prestolnico, imenovano Stekleno mesto. Bila je plod domišljije vseh štirih otrok (Charlotte, Branwella, Emily in Anne). Toda ko je Charlotte leta 1831 odšla v šolo, sta se Emily in Anne od Angrie, naveličani razkošne in sijajne dežele, poslovili. Emily je iznašla novo deželo; Gondal. Mrko, megleno in z obširnimi barji - podobnejšo yorkshirski pokrajini, pokrajini, v kateri so dejansko živeli. V njej je Emily prebijala svoje dni, v svojih močvirjih je lahko sanjarila. Toda v nasprotju z Angrio, ki je bila otrokom skupna, jo je Emily bolj in bolj ljubosumno skrivala. Odraščajoča Charlotte se je od Angrie poslovila v svojem pisanju leta 1839, Emily pa se od Gondal ni poslovila nikoli. Literarni zgodovinarji sicer ugotavljajo, da bi lahko bilo to slovo v romanu Viharni vrh, ki ga je preživela le za nekaj mesecev.

Po nekaterih drugih pričevanjih pa naj bi se otroška igra razšla, ker sta starejša otroka Emily in Anne silila v podrejene položaje tudi v namišljenem svetu, kar jima ni bilo všeč, in ustvarili sta lastno pokrajino. Vsi štirje pa so bili, kot pravijo poznavalci, popolnoma obsedeni s svojim namišljenim svetom; risali so zemljevide, si izmišljali nove junake, kar je navsezadnje privedlo tudi do tega, da v zgodbah nastopajo realne osebe in junaki iz nekaterih drugih literarnih del, sami sebe pa imeli za bogove teh dežel.

Začetki fantastike
Charlotte (Jane Eyre) in Emily (Viharni vrh) sta v svojih romanih združili številne literarne prvine, od groteske do romantike, vendar pa v romanih ni zaslediti znanstvene fantastike, pod katero številni uvrščajo izmišljene dežele iz njunega otroštva. Nekateri strokovnjaki pa v t. i. sagi prepoznavajo začetke t. i. 'fan fikcije'; ki nastane na podlagi popularnih literarnih del (npr. Harry Potter), oboževalci teh del pa se potem sami od sebe lotijo pisanja novih dogodivščin znanih junakov. Ne glede na tovrstne domneve je pri zapuščini Brontëjevih otrok mogoče prepoznati bujno domišljijo, nekateri pa v tem vidijo tudi (zabavne) nastavke znanstvene fantastike.