Eno od novih literarnih peres je Moritz von Uslar, uveljavljeni kulturni novinar časopisa Süddeutsche Zeitung. Foto:
Eno od novih literarnih peres je Moritz von Uslar, uveljavljeni kulturni novinar časopisa Süddeutsche Zeitung. Foto:
Knjižni sejem v Leipzigu

Če se novinarji, ki so na sejem že smeli pokukati, ne motijo, je glavna novost nemškega založništva izreden porast romanov, katerih avtorji so novinarji. V anglosaškem okolju novinarji pisatelji niso posebnost, v Nemčiji pa je novinarjev pohod med pisatelje dolgo veljal za nekaj nezaslišanega. Med razlogi za "mehčanje nemškega konservativizma", ki je novinarju skoraj odrekalo sposobnost pisanja romanov, naj bi bil predvsem razcvet polliterarnih novinarskih žanrov feljtona in kolumne.

Nemški novinarski preporod
Takšnega razmaha omenjenih "novinarskih disciplin" v Nemčiji ni bilo že od dvajsetih let, ki še danes veljajo za zlata leta nemškega novinarstva. Ta so pospremila splošen razcvet nemške kulture v letih po prvi svetovni vojni. Če je nekoč prebiranje kolumen in feljtonov veljalo za "statusni simbol" inteligence, pa danes velja za "statusni simbol" vsakega mladega kozmopolitskega Nemca, ki med vrstniki ne želi veljati za "zahojenega provincialca". Četudi je prebiranje feljtonov v dobi, ko naklade resnih časopisov upadajo, vredno pohvale, pa literarni strokovnjaki opozarjajo, da je velik del najbolj priljubljenih kolumen in feljtonov hudo povprečen.

Pisatelj za pet minut
Tudi založniki, ki prav radi zaslužijo z literarnimi poskusi uveljavljenih novinarjev, pa že opozarjajo, da si je že skoraj vsak novinar, ki je kdaj "skupaj spravil kolumno" začel domišljati, da lahko izda lasten roman. Pogodbo želi že vsak, ki ob delu najde dovolj časa, ki se mu utrne po lastni presoji dobra ideja in ki si zna priskrbeti dovolj "nabritega" in vztrajnega agenta.

Nič več ljubosumne časopisne hiše
Elmar Krekeler, novinar časopisa Die Welt, je kot nadaljnjo spodbudo za novo stransko kariero nemških novinarjev navedel tudi večjo "liberalnost" časopisnih hiš. Te so včasih prav na avtoritaren način "ščitile" svoja ostra novinarska peresa in jim niso dovolile ustvarjanja "stranskih proizvodov". Morda je njihovo miselnost spremenila ravno hujši boj za obstanek na medijskem trgu, saj lahko "slavni" novinar - četudi si slavo skuje z betežnim literarnim delom - k časopisu pritegne nove bralce in ohrani stare.