Knjižni sejem, ki je tradicionalno posvečen leposlovju, medtem ko se frankfurtski bolj posveča strokovni literaturi, obiskovalcem ponuja dela, ki jih je v zadnjem letu izdalo okoli 2.100 založnikov iz več kot 30 držav. Največ pozornosti je namenjene izdajam iz Nemčije ter srednje in vzhodne Evrope. Slovenijo v Nemčiji zastopajo Študentska založba in njeni avtorji Maja Vidmar, Andrej E. Skubic, Jani Virk in Andrej Blatnik, na posebno vabilo leipziškega sejma pa se ga bo udeležil Aleš Šteger.

Letos manjši obseg, prihodnje leto pa razcvet
Slovenska stojnica, ki so jo skupaj pripravili Študentska založba, veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu in ministrstvo za kulturo, je letos prvič manjšega obsega, kar pa bo nadoknadila že prihodnje leto, ko bo Slovenija častna gostja sejma in bo pripravila posebej bogato predstavitev. Letos se bo na njeni stojnici razpravljalo o težko prevedljivem leposlovju in dilemi o tem, ali so prevodi kloni ali mutanti, o majhnih jezikih in velikih literaturah, poeziji iz Slovenije in vprašanju, ali se pojavlja novo hrepenenje po družbeno relevantni književnosti.

Okoli 400 slovenskih prevodov v nemščino
Ob knjižnem sejmu je Center za slovensko književnost izdal bibliografijo knjižnih prevodov slovenske literature v nemščino, ki jo lahko bralci prebirajo v slovenščini in nemščini. V njej je navedenih več kot 400 del, od Linhartovega dela Blumen aus Krein iz leta 1781 do zadnjih prevodov. Največ jih je bil deležen Prešeren, ki je bil prevajan 25-krat, trikrat manj pa Ivan Cankar. Od sodobnih avtorjev je največkrat prevajan Žarko Petan, 20-krat, 16-krat Drago Jančar, enkrat manj Kajetan Kovič, 13-krat pa Srečko Kosovel. Skoraj polovica vseh del je izšla po slovenski osamosvojitvi.

Pestra paleta knjižnih nagrad
Na leipziškem sejmu vsako leto podelijo tudi več nagrad. Med njimi so knjiga leipziškega sejma, nagrada Kurta Wolffa za promoviranje raznolikosti v založništvu in književnosti, nagrada za otroško književnost, najboljšo avdioknjigo, s priznanji se lahko pohvalijo največji talenti za risanje stripov manga, prav v Leipzigu pa oznanijo tudi nominirance za najpomembnejšo nemško priznanje za otroško književnost.

Znan pa je že dobitnik letošnje nagrade leipziškega filma za evropsko razumevanje. Prejel jo bo ukrajinski pisatelj in prevajalec Juri Andruchowytsch, ki je podeljevalce prepričal z delom Zwölf Ringe.

Brez slovenskih nominirancev za prevod
Še preden se bodo vrata leipziškega knjižnega sejma za leto dni zaprla, bo znano tudi, kateri prevod v nemščino je bil najboljši v letu 2005. Med nominiranci del slovenskih avtorjev ni, podeljevalci nagrade pa so kot pozornosti vredne omenili dela Venedikta Erofeeva, Williama T. Vollmanna, Attile Bartisa, Antonia Moresca in Fernanda Pessoe.

Stripi in avdioknjige za mlade
Leipziški sejem se je v zadnjih treh letih razvil tudi v središče, kjer se vsako leto dobijo ljubitelji stripov. Še posebej mladi so redni obiskovalci stripovskih razstav, igralskih predstav in risarskega tekmovanja. Večinoma mladim so namenjene tudi avdioknjige, posebna sekcija pa je namenjena izobraževanju. Med vrhunci sejma organizatorji omenjajo tudi vsakoletno razstavo knjižnih ilustracij in sejem knjig iz antikvariatov, k njegovi pribljubljenosti naj bi prispevalo tudi, da jih je uspelo sestaviti kombinacijo prodajne razstave in bralnega festivala Leipzig bere.

Knjige so povsod!
Ta je od leta 1991 zaščitni znak leipziškega sejma, v okviru katerega bo letos na sporedu okoli 1.500 dogodkov, kar pomeni, da je največja tovrstna evropska prireditev. Med sejmom se bere po vsem mestu, od knjigarn, muzejev in barov do cerkev in frizerskih salonov. Knjige so povsod, obiskovalci pa dobijo tudi možnost, da sami spoznajo priznane avtorje. Med njimi bo letos tudi pet slovenskih avtorjev, ki bodo bralcem med drugim ponudili prenovljeni angleški katalog Beletrine.