Foto:
Foto:
Slavenka Drakulić v nagrajenem delu piše o haaških obtožencih.
Na sejmu se s svojimi najnovejšimi deli predstavlja tudi Koreja.

Prireditelji pričakujejo približno 100.000 obiskovalcev, ki si lahko ogledajo, kaj ponuja več kot 2.100 razstavljavcev iz 30 držav. Letošnja novost sejma, ki so ga znova obudili leta 1946, je nagrada leipziškega sejma, ki jo bodo namesto nemške književne nagrade podelili najboljšemu delu z nemškega govornega območja. Med približno 20 nagradami, ki jih bodo podelili, pa je tudi nagrada za evropsko razumevanje, ki jo je na Švedskem živeča hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić prejela za delo Oni ne bi ni mrava zgazili (Oni ne bi pohodili niti mravlje).

Aktualni haaški obtoženci
Slavenka Drakulić je v nagrajenem delu pisala o obnašanju haaških obtožencev, opozorila pa je predvsem na zlo in banalnost okoli nas. Prav to naj bi bila tudi osrednja motiva evropske književnosti 20. stoletja. Pisateljica in publicistka je izpostavila tudi psihologijo terorja, s katero medijski mogotci in politični veljaki obvladujejo množice.

Spomnili se bodo Schillerja
V sklopu sejma organizatorji pripravljajo tudi Schillerjev forum, s katerim bodo zaznamovali 200-letnico pesnikove smrti, posvetili se bodo vzhodno- in srednjeevropski književnosti, spregovorili pa bodo tudi o Balkanu in Izraelu. O odnosih med državo gostiteljico in Izraelom naj bi razmišljala tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer in veleposlanik Izraela v Nemčiji Šimon Stein.

Prvič kogres o literarnem pisanju
Novost leipziškega sejma je tudi mednarodni kongres o literarnem pisanju, na katerem bodo sodelovali profesorji iz ZDA in vse Evrope. Gostje sejma bodo govorili še o manj konvencionalnih literarnih oblikah, kot so na primer stripi in zvočne izdaje knjig, obiskovalci pa se lahko z najnovejšo knjižno produkcijo seznanijo tudi na številnih literarnih branjih.

Knjigotrško središče že več kot pol tisočletja
Leipzig so evropski trgovci s knjigami, tiskarji in založniki dobro poznali že ob koncu 15. stoletja. Že leta 1470 so se v tem nemškem mestu srečali prvi tiskarji iz Mainza, prvo knjigo pa so v njem natisnili 11 let kasneje. Že na prelomu med 15. in 16. stoletjem se je Leipzig lahko pohvalil z enajstimi tiskarnami, s tem pa je postal resna konkurenca Frankfurtu na Majni.

Razcvet po združitvi Nemčij
Razvoj Leipziga in knjigotrške dejavnosti je zavrla 30-letna vojna, a že sredi 17. stoletja se je knjižni sejem spet razcvetel, od leta 1764 pa knjigotržci na Leipzig gledajo kot na svojo prestolnico. Do leta 1959 so si obiskovalci ogledovali le domače izdaje, takrat pa je sejem prerasel meje in postal pomemben mednarodni dogodek. Pravi bum je sejem doživel po združitvi obeh Nemčij, k še dodatni uveljavitvi pa je prispevalo tudi novo moderno razstavišče na robu mesta.