Govorci slovenščine smo glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika razvili bogato in raznoliko besedišče za ponazoritev neumnosti. Med 170 pojmi, ki opisujejo neumneža, najdemo bebca, bedaka, bika in budalo. Neumnež je čuček, idiot, kreten, lolek, osel, omejenec, osmodek, trep, pricvrknjenec, tele, teleban, tepec, terc, trotelj, zagamanec in zarukanec. Je glup, praznoglav, premaknjen, trapast, prismojen, treščen, ubrisan, urezan, usekan in zabit.

Neumnost je ena izmed tistih besed, ki jo pogosto uporabljamo – še posebej takrat, kadar z njo označujemo lastnosti drugih, in manj takrat, kadar mislimo, da smo neumni sami. Hkrati nikoli ne vemo točno, kaj neumnost natančno pomeni. Zdaj nam lahko pri razumevanju neumnosti pomaga nova Enciklopedija neumnosti.

Enciklopedija neumnosti
Enciklopedija neumnosti, ki jo je pred kratkim izdala založba KUD Sodobnost International, je vabljiva in zabavna zbirka primerov in idej človeške neumnosti skozi zgodovino, ki jo dopolnjuje izvirno in raznoliko slikovno gradivo. Avtor enciklopedije Matthijs van Boxsel zagovarja tezo, da je naša kultura posledica niza bolj ali manj neuspelih poskusov spopadanja z neumnostjo.

V enciklopediji najdemo najbolj neumne raziskave vas časov; obstajajo recimo raziskave vpliva bočnih vetrov na aritmetične vsote, na posebno težnost poljuba in na površino Boga. Obstaja statistika žgečkanja in raziskave vpliva ribjih repov na morske valove. Te raziskave so očarljive, nesmiselne in hkrati ganljive, kljub temu pa "zvesto posnemajo neumnost, neločljivo povezano z našimi poskusi spopadanja z življenjem", meni van Boxsel.

Darwinove nagrade
Če smo se kdaj spraševali, ali Einsteinova humorna anekdota 'Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost – ampak za vesolje nisem povsem prepričan,' drži, ji lahko tokrat skoraj zagotovo pritrdimo. V Enciklopediji neumnosti namreč zasledimo, da na svetovnem spletu vsako leto podeljujejo Darwinove nagrade tistim, ki so dali neprecenljiv prispevek k razvoju tako, da so – ne namenoma – odstranili svoje gene iz razmnoževalnih postopkov. Ker so bili zmagovalci že pokojni, nagrade nikdar niso bile vročene. Med nagrajenci so bili:

- Abraham Mosley, 64-letni bolnik z rakom na grlu, ki si je v neki floridski bolnišnici hotel prižgati cigaro in si je pri tem zažgal povoj okoli vratu in pižamo. Ker so mu glasilke operativno odstranili, ni mogel poklicati na pomoč in je zgorel v postelji.

- Skakalec na elastični vrvi, ki je preveril dolžino vrvi in jo primerjal z globino soteske, pri tem pa pozabil, da je vrv elastična.

- Voditelj krščanske sekte v Los Angelesu, ki je vsak dan poskusil slediti Kristusu in hoditi po vodi. 24. novembra 1999 je nepričakovano umrl, ker mu je spodrsnilo na kosu mila, medtem ko je vadil v kopalni kadi.
- Trije palestinski teroristi, ki so se z eksplozivi odpravili v Izrael, ure pa so nastavili na zimski čas, ki je v Izraelu zaradi jutranjih molitev še zgodnejši kot drugje. Tempirane bombe so bile nastavljene na poletni čas, kajti Palestinci na okupiranih ozemljih nočejo živeti po "sionističnem času", kot ga imenujejo. Bombe je zato razneslo prej, kot je bilo predvideno, in teroristi so razstrelili še sebe.

- Večletni favorit pa je Albert B. Bratt iz Lyndona v ZDA, ki je izumil strelsko čelado z vgrajenim revolverjem. Nosilec čelade lahko izstreli kroglo tako, da z zobmi povleče vrvico. Zakaj so tej napravi podelili patent, ni jasno, saj si je poskusni zajec s povratnim udarcem ob prvem strelu najbrž zlomil vrat. Čelada je patentiran pripomoček za samomorilce.
"Čestitamo vsem zmagovalcem! Primeri dokazujejo, da neumnost s svojimi čudaškimi in čudovitimi metodami skrbi za obstoj civilizacije," zapiše van Boxel in neumnost označi za temelj civilizacije, "kajti človek je moral razviti svojo inteligenco, da ne bi postal žrtev lastne neumnosti". Nesreča neumnega je torej resda poduk pametnemu.

"Neumni" mejniki tehnološkega napredka
Čeprav se včasih zdi, da je tehnološki napredek nedvomno povezan le 'umnostjo', pa številni izumi kažejo, da je lahko tudi neumen. Van Boxsel celo predpostavi, da inteligentnost v resnici povečuje neumnost. Ponudi nam eksplozivno mešanico neumnosti in inteligentnosti, ki ju najdemo v mejnikih tehnološkega napredka:

- Avtomobilisti z zračnimi blazinami in varnostnimi pasovi povprečno vozijo 20 odstotkov hitreje.
- Prehodi za pešce so krivi za več nesreč, v katerih so udeleženi pešci.
- Da bi prehitrim voznikom preprečili uničevanje policijskih radarjev, so namestili kamere, s katerimi bodo nadzorovali radarje.
- Čim trdnejša je avtomobilska šasija, tem težje je rešiti žrtve prometnih nesreč, ujetih v njej.
- Bolezen norih krav je posledica recikliranja odpadnih mesnih snovi.
- Potrošnja papirja v pisarnah se je po uvedbi tiskalnikov povečala.
- Razvoj podloženih tekaških copat, ki naj bi zaščitile kolena, je povečal število poškodb kolkov.
- Izkazalo se je, da so čistilni filtri za pitno vodo idealno gojišče za bakterije.
- Boljša higiena je pripeljala do večje dovzetnosti za bakterijske okužbe. Uspešno zatiranje teh okužb je prispevalo k širjenju novih virusnih okužb, na primer aidsa.

Statistične analize neumnosti
Na medmrežju najdemo tudi statistične analize neumnosti. Susan Jacoby, avtorica knjige o ameriškem intelektualizmu ugotavlja, da 15 odstotkov Američanov ne razume, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Jacoby neumnost razume kot nevednost in meni, da se z njo borimo enako kot s politično krizo. Na račun pomembnih vprašanj smo obsedeni z majhnimi osebnimi dejstvi. Večina Američanov pridobivanju legitimnega znanja, s katerim naj bi sprejemali pomembne odločitve kot volivci, namreč ne posveti dovolj časa.

Demokracija in neumnost
Tako tudi najbolj opevana politična ureditev – vladavina ljudstva – po besedah van Boxsla ne more uiti neumnosti. Včasih na velike usode malih ljudi vpliva naključno vreme na volilni dan: "Med volitvami težko naletiš na razumnost. Pomislite le na vpliv vremena na izid: čim lepše je vreme, tem več glasov je oddanih in tem bolje je za levico. Levičarski volivci so odvisni od vremena. Toda to drži le v državah, kjer je vreme na splošno slabo."

Volivci torej težko uidejo neumnosti. "Dovolijo, da nanje vplivajo demagogija in vse mogoče oblike hujskanja. Nepredviden ali spretno zrežiran dogodek, na primer škandal tik pred volitvami, lahko odloča o usodi naše države. In kdo, razen poklicnega političnega cirkusa, se še zmeni za strankarske programe?" zapiše van Boxel.

Kljub temu meni, da demokracija obstaja po zaslugi neumnosti: "Neumnost ni ovira za demokracijo. Daleč od tega: demokracija obstaja po zaslugi neumnosti. Prizadevanje za popolno razumskost pripelje do nedemokratičnih ukrepov. Demokracija je uspešna le, če ni uspešna in si zaman prizadeva, da bi bila čista demokracija."

Neumnost 21. stoletja: zanikanje podnebnih sprememb
Leta 2001 je na Nizozemskem izšla knjiga pod naslovom Morozofija in je vsebovala sto najbolj nesmiselnih teorij nizozemskih mislecev 20. stoletja. Ena izmed teorij se sprašuje: "Se je abstraktno razmišljanje začelo, ko se je ščegetavček preselil iz telesa navzven?"

Tudi sodobne teorije niso odporne proti neumnosti. Steve Shives, popularen uporabnik YouTuba, v svoji najbolj priljubljeni seriji Pet neumnih (Five Stupid Things) neumnost natančno analizira. Preizprašuje teme o religiji, filmih, stripih, teorijah zarote, pri tem pa izbere pet stvari, ki so po njegovem mnenju najbolj neumne.

Shives v eni izmed serij obdela pet najbolj neumnih stvari o zanikanju podnebnih sprememb. Eno izmed neumnosti med drugimi ponazori tako: "V nekem posebno mrzlem zimskem dnevu močno sneži, medtem pa se neumnež oglasi: 'Ha, kje je zdaj globalno segrevanje?'" Shives se namršči, pogleda v kamero in pojasni: "Globalno segrevanje je po definiciji dolgoročen trend. Pomeni dvig povprečne temperature Zemlje. Zato govorimo o podnebnih spremembah, ne o vremenskih. Ledeno mrzel dan pozimi nima absolutno nič z dokazom, ki bi ovrgel globalno segrevanje." Razloži še, da se podnebne spremembe kažejo v ekstremnih vremenskih razmerah.

Ekstremnim vremenskim razmeram po svetu smo danes priča skoraj vsak dan. Kljub temu se včasih zdi, da nam ni do tega, da bi jih omilili. Še naprej kurimo fosilna goriva in v ozračje spuščamo prevelike količine ogljikovega dioksida. Verjetno je t. i. podnebna neumnost res kandidatka za eno izmed najbolj neumnih človeških potez 21. stoletja. Ni namreč razumnega razloga, da povzročamo in dopuščamo posledice klimatskih sprememb – suše, poplave, vročinske valove in pomanjkanja pitne vode, ki povzročajo naše stiske in v smrt peljejo vedno več ljudi na Zemlji.

Nina Meh