Nigerijski pisatelj Wole Soyinka je raztrgal zeleno karto in se odpovedal dovoljenju za bivanje v ZDA. S tem je hotel jasno pokazati svoje stališče do zmage Donalda Trumpa na novembrskih predsedniških volitvah, je potrdil za televizijsko postajo eNCA.

"Točno to sem naredil," je potrdil 82-letni Soyinka, ko so ga novinarji po volitvah zaslišali, ali namerava držati svojo besedo in zapustiti Ameriko, ki se pripravlja na mandat predsednika Trumpa. "Ko sem bil nared, ko sem zaključil, sem vzel slovo," je pisatelj povedal ob obisku akademske konference v Johannesburgu.

Soyinka, ki je Nobelovo nagrado za književnost dobil leta 1986, je od sredine devetdesetih dalje kot gostujoči profesor predaval na številnih prestižnih univerzah v ZDA.

Korak naprej, dva koraka nazaj?
Prvemu afriškemu nobelovcu v zgodovini, ki je pogosto tudi neizprosen kritik svoje domovine (še posebej v zvezi s pokoli, ki jih na severovzhodu Nigerije izvaja Boko Haram), je po Trumpovi presenetljivi zmagi v ustih ostal grenak priokus. "Na afriški celini smo se lahko pohvalili, da Združenim državam vlada naš potomec," je izjavil o predsedniku v odhajanju, Baracku Obami. "In zdaj se pojavi nekdo, čigar govori naj bi izbrisali ves doseženi napredek."

Velikan afriške mitologije v prepletu z aktualnimi problematikami
Soyinka se je 13. julija 1934 rodil v Abeokuti, pozneje pa je študiral v Ibadanu in Leedsu. Po vrnitvi v domovino je na univerzi v Ibadanu poučeval dramatiko in se politično angažiral. Med državljansko vojno v domovini pa je bil med letoma 1967 in 1969 tudi zaprt. Večinoma piše v angleščini.

Leta 1960 je ustanovil igralsko skupino, s katero je uprizarjal svoja dramska dela, kot so The Lion and the Jewel (1959), A Dance of the Forests (1960) in Kongi's Harvest (1965). V dramah Soyinka povezuje afriško mitologijo z aktualnimi družbenimi temami.

Med njegovimi pomembnejšimi deli so še pesniške zbirke Idanre (1967), Poems from Prison (1969) in Mandela's Earth and Other Poems (1988) ter roman Tolmači (1965), ki je preveden tudi v slovenščino. V slovenščino je preveden še roman Ake: leta otroštva, pri nas sta bili posneti tudi dve njegovi radijski igri.