Stewart Plein, vodja oddelka za redke knjige v univerzitetni knjižnici v Zahodni Virginii, je sortiral nedavno donirane knjige, ko je v eni od njih naletel na zanimivo oznako. Pečat mu je dal vedeti, da je bila knjiga nekoč del zbirke knjižnice v New Bedfordu, in kar je še pomembnejše, da nima oznake, da je bila knjiga kdaj dana v odpis. Zato je stopil v stik s kolegico v Massachusettsu in jo opozoril na svojo najdbo.

Vrnjena pozno, a v dobrem stanju
"Knjiga je bila vrnjena v izjemno dobrem stanju," je za tiskovno agencijo AP povedala direktorica javne knjižnice v New Bedfordu Olivia Melo. "Nekdo jo je imel najbrž shranjeno na lepi polici, ker je bila tako lepo ohranjena; najbrž je z dedovanjem prešla z ene generacije na naslednjo."

Traktat je prvič izšel leta 1881, dve leti po Maxwellovi smrti. Izvod, ki se je zdaj vrnil v New Bedford, sicer v svetu redkih knjig ne velja za dragocen primerek. (Na spletu lahko izvod kupite za okrog 600 dolarjev.)

V njihovo knjižnico se knjige kdaj vrnejo tudi po desetih ali petnajstih letih, je povedala direktorica, nobena zamuda pa se niti slučajno še ni približala celemu stoletju.

Najdba stare datoteke na računalniku ne bo nikoli imela enake teže
Delo je izšlo v svetu, ki je šele začenjal razumeti potencial in vse mogoče uporabe elektrike. Leta 1880, na primer, je Thomas Edison šele patentiral različne elemente svoje žarnice z žarilno nitko. Ali, povedano drugače: ko je bila knjiga izposojena, predsednik Theodore Roosevelt še ni bil drugič izvoljen, Wilbur in Orville Wright sta šele leto pred tem opravila svoj prvi let, mesto New York pa je pravkar dobilo svojo prvo progo podzemne železnice.

Odkritje – in vrnitev! – knjige pričata o dolgoživosti tiskane besede, še posebej v današnji dobi digitalizacije in dostopnosti nezamisljive količine podatkov po zaslugi interneta, ugotavlja Olivia Melo. "Vrednost te knjige je v tem, da ni digitalna, ne more biti preprosto izbrisana. Ko jo držiš v rokah, si je zelo lahko predstavljati osebo, ki jo je držala in prebirala pred 120 leti – in zdaj je tukaj, v mojih rokah. In še vedno bo obstajala sto let od današnjega dneva. Tiskane knjige bodo vedno dragocene."

Kaj pa zamudnina?
Knjižnica v New Bedfordu zamudnino zaračunava po pet centov na dan za vsako knjigo. Po tem ceniku bi pozabljivi bralec po 119 letih moral zanjo plačati več kot 2100 dolarjev zamudnine. (V času izposoje je bila tarifa en cent za zamujeno knjigo na dan.) Najbrž bi si zamudnik oddahnil ob podatku, da je knjižnica zgornjo mejo za najvišjo zamudnino postavila pri dveh dolarjih.

In v čem je nauk cele zgodbe? Da nikoli ni prepozno, da popraviš napako in prisvojeno knjigo vrneš, sporočajo knjižničarji.