Na platnicah nove izdaje je likovno povsem spremenjen napis, ki poskuša razvozlati uganko psevdonima Noordung. Foto: Primož Premzl
Na platnicah nove izdaje je likovno povsem spremenjen napis, ki poskuša razvozlati uganko psevdonima Noordung. Foto: Primož Premzl
Herman Potočnik Noordung
Spominsko ploščo so namestili na pročelje hiše, v kateri se je leta 1841 rodil Hermanov oče Josef Potočnik. Foto: Primož Premzl
Herman Potočnik Noordung
Nagrobnik Josefa Potočnika na mornariškem pokopališču v Pulju. Foto: Primož Premzl

V Koroškem pokrajinskem muzeju je še do konca oktobra na ogled razstava o življenju Hermana Potočnika Noordunga, ki jo je Primož Premzl že ob majskem odprtju pospremil s predstavitvijo novih dejstev o Potočnikih. Tedaj se je porodila tudi ideja o postavitvi spominske plošče na pročelju hiše, v kateri se je 7. marca leta 1841 rodil Hermanov oče Josef Potočnik. Do lokacije se je Premzl, ki se z Noordungom ukvarja že vrsto let, dokopal pred dobrim letom dni, in sicer po predanem prebiranju arhivskih dokumentov o družinah Potočnik in Kokoschinegg. S tem je dokončno ovržena lokacija rojstne hiše Josefa Potočnika v Zgornjem Razborju pod Plešivcem v bližini Uršlje gore, ki ga je za kraj njegovega rojstva navajala dozdajšnja literatura.
Že prej smo vedeli, da se je pionir vesoljske tehnologije Herman Potočnik Noordung rodil leta 1892 v Pulju očetu iz Slovenj Gradca, ki je služboval kot vojaški zdravnik in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici. Potočnikovi predniki so tako bili bogata slovenjgraška meščanska družina, ki se je ukvarjala z usnjarstvom. Leta 1894 je oče Hermana Potočnika Noordunga umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor.

Leto, ko je Potočnik dobil svoj nagrobnik
Herman je leta 1925 na Tehniški visoki šoli na Dunaju diplomiral in štiri leta pozneje v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. V precej žalostnih okoliščinah je umrl leta 1929, pokopan je na osrednjem dunajskem pokopališču, kjer so mu po Premzlovem prizadevanju postavili spominsko znamenje, ki je tudi prvi dvojezični nagrobnik, posvečen kateremu izmed pomembnih Slovencev, pokopanih na Dunaju.
Tudi dunajski dogodek je zapisan v novi knjižni izdaji, dopolnjena pa je še z več do zdaj še neobjavljenim gradivom. Pozornost velja posvetiti tudi platnici, ki skuša z likovno spremenjenim napisom razvozlati uganko Hermanovega psevdonima Noordnung.