Alenka Jensterle Doležal se predstavlja z delom Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja, Joža Mahnič je uredil delo Pripovedi o Župančiču in pomenki z njim, Marjan Dolgan pa se je podpisal pod delo Slovenska književnost tako ali drugače.

Poleg omenjenih del pa so pri Slovenski matici predstavili še novo številko Glasnika Slovenske matice, v katerem so številne razprave z raznih področij.

Štiri knjige Fizike
Aristotelovi Fiziki je Kalan napisal tudi uvodno besedilo, opombe in sestavil besedišče. V uvodu Kalan najprej prikaže Aristotelovo življenje in delo, temu pa sledi razlaga novega razumevanja narave, ki ga vzpostavlja Fizika. Prva knjiga Aristotelove Fizike se posveča osnovnim načelom naravnega dogajanja, druga se sprašuje o naravi kot o vzroku, v tretji Aristotel piše o gibanju in neskončnosti, v četrti pa o prostoru, praznosti in času.

Antigona med Slovani
V delu Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja avtorica raziskuje aktialnost Antigonine zgodbe v sodobnem času, predvsem po drugi svetovni vojni. Antigona kot tema se je, tako Jensterle Doležalova, pojavljala tako v delih francoskega dramatika Jeana Anouilha, pri nemškem avtorju Bertoldu Brechtu in pri eksistencialističnih avtorjih. Avtorica pa se je v delu še posebej osredotočila na min o Antigoni pri določenih slovanskih narodih. V našem prostoru je v tem smislu gotovo najbolj odmevno delo Dominika Smoleta Antigona.

Nizanje pričevanj o umetniku
V knjigi Pripovedi o Župančiču in pomenki z njim je Mahnič zbral zapise umetnikovih sorodnikov, znancev in oboževalcev ter tem zapisom dodal še razprave literarnih zgodovinarjev. V delu, ki ga krasi tudi zanimivo slikovno gradivo, je Mahnič nanizal vsa pomembna obdobja umetnikovega življenja in ustvarjanja, na predstavitvi dela pa je avtor še posebej izpostavil Župančičeva prevajalska načela in njegove poglede na dela Prešerna in Shakespearja.

Študije o sodobni slovenski prozi
V delu Slovenska književnost tako ali drugače je Marjan Dolgan predstavil izbor svojih študij iz zadnjih 30 let. V njih avtor razpravlja o imanentni interpretaciji besedil in o pomenu njihovega družbeno-političnega konteksta. Dolgan v izbranih študijah obravnava prevsem slovensko prozo 20. stoletja, v njih pa dokazuje, da književniki niso vedno upravičeno predstavljani kot žrtve.