Do nedavnega neznani dokumenti, ki naj bi pripadali pisatelju Franzu Kafki, so se štirideset let prašili v predalu stanovanja nekdanje tajnice Maxa Broda v Tel Avivu. Vse od Brodove smrti leta 1968 jih je imela v lasti Esther Hoffe, ki jih, vse dokler ni umrla, stara 101 leto, ni želela razkriti.

Po vseh teh letih neprimerne hrambe pa je za zdaj nejasno, ali je krhek papir sploh še čitljiv. Da bi bilo stanje še hujše, so po vsej verjetnosti na stanje listin vplivali psi in mačke, ki jih je imela Hoffejeva v precej nečistem stanovanju.

Velika vrednost?
Znano je dejstvo, da je Kafka Broda prosil, naj po njegovi smrti zažge ves njegov opus, kar pa je Brod gladko ignoriral in dela raje izdal. Izdana dela pa so ključno vpilvala na moderno prozo; izstopajo predvsem Proces, Grad, Amerika in dnevniki, pisma in kratke prozne mojstrovine (Preobrazba, Pred zakonom, Gladovalec in druge).

Vendar pa se pojavljajo domneve, da je Brod pred izdajo v Kafkove tekste posegal s popravki, in zato nekateri na novo najdenim listinam pripisujejo ogromen pomen in vrednost. Listine so leta 1939 tik pred nemško okupacijo mesta v dveh kovčkih pretihotapili iz Prage v Tel Aviv, kjer so ostali skriti kljub prošnjam tistih, ki so vedeli, da jih Esther Hoffe skriva.

Večna krivda
Že zelo zgodaj so Kafko začeli preganjati občutki krivde, predvsem da mora ljudem poravnati storjene krivice. Predvsem je to čutil do uslužbencev v družinski trgovini, saj je bil oče z njimi pogosto grob in neusmiljen, zato je bil mladi Franz do njih pretirano ustrežljiv in vljuden. Teh prvih občutkov krivde se pisatelj ni mogel znebiti, v njem so se razrasli in tako zaznamovali ne le njegovo življenje, ampak tudi literaturo.