Avtorica je za obravnavo izbrala tiste slikarije, ki lahko služijo kot kompas nadaljnjemu raziskovanju. Foto:
Avtorica je za obravnavo izbrala tiste slikarije, ki lahko služijo kot kompas nadaljnjemu raziskovanju. Foto:

Avtorica knjige Anabelle Križnar je namreč stenske slikarije obravnavala interdisciplinarno - z naravoslovno-tehnološkega in umetnostnozgodovinskega vidika, pri tem pa jo je najbolj zanimalo, ali tehnološke osnove srednjeveškega stenskega slikarstva vplivajo na njegov slog. Za obravnavo si je doktorica umetnostne zgodovine izbrala 39 primerkov, ki najbolje predstavljajo stanje tehnične izvedbe stenskih poslikav, nastalih med poznim 13. in 15. stoletjem.

Umetnostnozgodovinski vidiki dela
Delo je nastalo kot doktorska disertacija, Križnarjeva pa ga začne s predstavitvijo tehnik srednjeveških stenskih poslikav in pigmentov v srednjeveškem stenskem slikarstvu. V knjigi, ki je izšla pri Založbi ZRC, nato primerja tehnične izvedbe stenskega slikarstva v Italiji in severno od Alp in po obdobjih predstavlja poslikave pri nas. Posebej se posveti izteku visokogotskega linearnega sloga, češkemu slogu, izdelkom goriške delavnice, mojstra Bolfganja, Maškega mojstra in mojstra bohinjskega prezbiterija.

Poglavja, ki bodo zanimala tudi naravoslovce
Umetnostnozgodovinsko plat tematike zaokrožuje raziskovanje vpliva, ki sta ga na stenske slikarije pri nas imela južnotirolska in koroška umetnost. Delo pa bo lahko kot priročnik služilo tudi tistim, ki jih zanima raziskovanje sestavnih elementov stenskih poslikav - tema, ki spada na naravoslovno-tehnološko področje, ki ga je avtorica prav tako obdelala v delu Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem.