S predlagano novelo zakona ministrstvo na novo opredeljuje javno rabo jezika za 21. stoletje pri različnih napravah in ponudnikih pretočnih vsebin, da bi na ta način poskrbeli za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju. Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko gre za prvo večjo spremembo zakona po več kot 20 letih.

Za enakopravno zastopanje slovenščine
Predlog sledi tudi evropskim direktivam. Upoštevali so, so se številne družbe preselile v digitalno okolje, prebivalci in prebivalke pa uporabljajo različne komunikacijske naprave, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti.

S spremembami zakona si prizadevajo za enakopravno zastopanje slovenščine tudi v tem primeru, obenem želijo sporočiti, da si slovenščina kot eden od uradnih jezikov v Evropski uniji zasluži svoje mesto. "Številne storitve digitalne družbe preselile v digitalno okolje, prebivalci in prebivalke Slovenije pa do njih dostopajo prek različnih komunikacijskih naprav, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti. Zato smo na novo opredelili javno rabo jezika, ki zajema tudi nove komunikacijske navade in nova jezikovna okolja. Tako bomo poskrbeli za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika tudi v digitalnem okolju. Zakonski predlogi so tudi usklajeni z uredbami in direktivami Evropske unije, prav tako smo prenovili nekatere določbe o inšpekcijskem nadzoru in kazenske določbe," je ob tem dejala Vrečko.

Predstavnik DS-ja Jožef Školč je kot pozitivno ocenil, da se spremembe zakona osredotočajo na področja, ki jih pred 20 leti ni bilo zaznati, saj takrat še ni bilo jasno, kaj bi lahko digitalizacija prinesla.

Po besedah Slavka Ažmana tudi pri Trgovinski zbornici Slovenije podpirajo namen zakona, so pa obenem opozorili, da bi bilo treba zagotoviti prehodno obdobje za proizvajalce, da bodo pri svojih proizvodih lahko upoštevali slovenski jezik, kar je sicer tudi predvideno v noveli.
Poslanci so v razpravi odprli vprašanje, ali bi določeni proizvajalci naprav, kot je Apple, z uvedbo obvezne slovenščine umaknili svoje izdelke s slovenskega trga. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je glede tega dejala, da naj bi Apple že načrtoval prilagoditev svojih izdelkov slovenščini. Jonas Žnidaršič (SD) pa meni, da bi neko slovensko podjetje za to lahko poskrbelo v nekaj mesecih.

Poslanska skupina SDS je z dopolnilom, ki ni bilo izglasovano, predlagala, da bi Slovenija za internacionalizacijo jezika vzpostavila predstavništvo v Silicijevi dolini, kot je bilo po besedah poslanca Andreja Hoivika predvideno že pred nekaj leti. Kot je menil Dušan Stojanovič (Svoboda), bi kaj takšnega potrebovali tudi v Aziji, medtem ko podjetja tovrstne zastopnike že imajo. Za konkretnejše pogovore glede rabe jezika pri pretočnih platformah, kot so Netflix, Disney+ in Apple TV, pa bi se po njegovem mnenju lahko povezali z manjšimi državami na evropski ravni.