Žarko Petan tokrat vzporeja svojo osebno in slovensko zgodovino. Foto: Študentska založba
Žarko Petan tokrat vzporeja svojo osebno in slovensko zgodovino. Foto: Študentska založba
Žarko Petan
Žarko Petan popisuje tudi dogodke, ki jih 'poklicni' zgodovinarji pozabijo, a so prav tako del zgodovine slovenskega naroda. Foto: RTV SLO

Petan je nekatere najdramatičnejše trenutke svojega življenja popisal v svojem najnovejšem spominskem delu z naslovom Poznal sem jih, ki je dopolnilo zbirko Posebne izdaje Študentske založbe. Eden najuglednejših slovenskih esejistov in piscev aforizmov je v zadnjem desetletju izdal že nekaj knjig spominov. Tokrat se je obrnil k dogodkom, za katere meni, da jih ne smemo pozabiti tudi zaradi poznavanja novejše slovenske zgodovine.

Intimno oblikovanje slovenske zgodovine
Poznal sem jih je pravzaprav dvoplastna zgodovinsko-literarna knjiga. Petan namreč obenem opisuje lok svoje osebne zgodovine, obenem pa popisuje tudi preteklost nekaterih drugih osebnosti. V delu se je namreč Petan spomnil tudi ljudi, ki morda javnosti niti niso kaj dosti poznani, a so kljub temu zanimive osebnosti in so morda tudi njihova javnosti nekoliko bolj prikrita dejanja del slovenske zgodovine.

O človeku, kakršen je v resnici
Že uvod razkriva, da delo Poznal sem jih ni le hvalnica ljudem, za katere Petan meni, da si njihovo ime zasluži ohranitev v pisnem mediju. Petan je namreč v uvodu zapisal, da knjiga govori o "ljudeh in njihovih delih oziroma delovanju, ki je nemalokrat zanimivo in poučno, včasih pa poniglavo in bedno, skratka tako, kot je človeško ravnanje nasploh". Izdajo dopolnjuje tudi dokumentarno fotografsko gradivo.

Nezmožnost pozabe preteklosti
Pravzaprav je skoraj ves opus Žarka Petana avtobiografski. Režiser, satirik, dramatik in pripovednik, ki se je s svojimi pronicljivimi aforizmi uveljavil tudi v tujini, namreč v svoje pisanje vedno znova vpleta dogodke iz svojega zares napetega življenja, polnega zapletov. Petan je bil eden izmed slovenskih razumnikov, ki so že pred procesom osamosvajanja opozarjali na zmote jugoslovanskega režima. Tega 'projekta' se je Petan lotil tudi zaradi osebne izkušnje procesa nacionalizacije in zaradi izkustva obsodbe na montiranem političnem procesu pred vojaškim sodiščem v Beogradu leta 1959.

Med Petanovimi pripovednimi deli velja poudariti knjige Preteklost (1987), Preteklost se nadaljuje (1989), Čudovito življenje Josipa B. Tita (1992) in Črni smeh (1970), Petan pa je podpisal tudi nekaj filmskih in gledaliških scenarijev (Maščevanje je grenko, Obsojen na svobodo).