Največja prosto dostopna zbirka sopomenk za slovenščino vključuje 105.000 iztočnic in 360.000 sopomenk.

Računajo na pomoč uporabnikov
Pod izvedbo digitalnega Slovarja sopomenk sodobne slovenščine se podpisujejo strokovnjaki s Fakultete za računalništvo in informatiko. Novi slovar predstavlja najobsežnejšo prosto dostopno avtomatsko generirano spletno zbirko sopomenk za slovenščino, ki uvaja nov tip slovarja - odzivni slovar. Ta se stalno razvija in odziva na spremembe v jeziku. V njegov razvoj so vključeni tudi slovarski uporabniki, ki lahko k iztočnicam dodajajo nove predloge sopomenk, obstoječe pa ocenijo kot ustrezne ali neustrezne.

V osnovi gre za razumevanje slovarja kot vira, ki nastaja iz skupnosti za skupnost, "kar umešča pripravo in rabo slovarjev v sproščen, sodoben, demokratičen, izrazito uporabno in uporabniško naravnan kontekst".

"Ključno pri konceptu je, da je zbirka odprto dostopna, hkrati pa so zagotovljene metode sodelovanja celotne jezikovne skupnosti pri izdelavi izboljšane, prečiščene baze. Iz tega izhaja temeljna značilnost novega slovarskega tipa, da izdelava slovarja nikoli ni zaključena, podatki v geslih pa se lahko hitro spremenijo, če se spremeni jezikovna realnost," je pojasnjeno na spletni strani projekta.

"Ubijalski"- lahko je smrtonosen virus ali pa samo zabaven petkov večer
Tako po brskanju po slovarju denimo najdemo 14 sopomenk za besedo ubijalski. Če jo rangiramo po pogostosti, ugotovimo, da se beseda ubijalski pogosteje uporablja kot sopomenka besedam izjemen, neverjeten, super, strašen, smrtonosen ali pasji, najpogosteje pa kot sopomenka besedi hud. Denimo ubijalska oziroma huda bolezen ali napaka ali pa ubijalski oziroma hud kot izjemen, kar v slengu pogosteje uporabljajo mladi.

Zbirka je osnovana na podatkih iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS in referenčnega korpusa pisne slovenščine Gigafida. Vira vsebujeta jezikovno gradivo, ki je nastalo po letu 1991, in tako prinašata sliko sodobne slovenščine. Identificirane povezave so nato dodatno preverili še s pomočjo starejšega Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Odgovore dandanes iščemo na spletu
Potreba po enostavno dostopnih in sodobnih sopomenskih informacijah za slovenščino je bila prepoznana s strani različnih skupin uporabnikov, denimo za prevajalsko skupnost, profesionalne in polprofesionalne pisce besedil (novinarji, literati, znanstveniki, blogerji), lektorje, osnovnošolske in srednješolske učitelje jezikovnih predmetov ter učitelje slovenščine kot drugega ali tujega jezika.

Snovalci želijo sicer slovar predstaviti čim širšemu krogu uporabnikov. Poleg predstavitve koncepta odzivnega slovarja bi med drugim želeli različne uporabnike spodbuditi k temu, da slovar pomagajo sooblikovati ter dvigniti zavest o tem, kako pomembni so jezikovni viri in tehnologije za jezikovno skupnost ter kako pomembno vlogo ima uporabniška povratna informacija za njihov razvoj.