Prvenec Nejca Gazvode Vevericam nič ne uide sestavljajo kratke zgodbe o iskanju samega sebe, Smiljan Trobiš se predstavlja z zbirko sonetov Zaveza, roman Borisa Viana Rdeča trava pa je prevedla Jana Pavlič.

Pri založbi sta izšli še zgoščenka avtorske glasbe Žabjak benda Aristokrat in Fake World (Fake orchestra), ki poslušalcem ponuja konglomerat džezovske glasbe, ritmov Balkana, Afrike in Južne Amerike.

Iskanje smisla
Zgodbe Nejca Gazvode, ki pripovedujejo o osamljeni generaciji osemnajstletnikov, nudijo vpogled v načine razmišljanja, strahove in želje mladih ... Junaki (in protijunaki) so šibki in močni, živi in mrtvi, v času nesmislov iščejo neki smisel. Večkrat se umaknejo onstran, tudi v svet med svetovoma živih in mrtvih, kar avtor uporablja kot prispodobo za svet med otroštvom in odraslostjo. Njihova največja dilema je v tem, ali se vrniti v svet brez občutkov in čustev. Tudi avtor je star 18 let, trenutno pa obiskuje 4. letnik gimnazije.

Ko ni več upanja
Roman Borisa Viana Rdeča trava ponuja obilo črnega humorja, slogovno pa njegovo delo že meji na dela fantastike in absurda. V delu nam avtor predstavi prigode nekega znanstvenika, ki je izumil stroj, s pomočjo katerega se lahko povrneš v lastno preteklost. Vianovi literarni junaki ne premorejo nikakršnega upanja več, ne verjamejo, da za zaprtimi vrati obstaja lepši svet. Zato ne vztrajajo v čakanju, niti ne poskušajo s kakšnim družbenim uporom, ampak se brezvoljno prepustijo kaosu, svetu onkraj vsakršne metafizike in transcendence.

Spoznavanje ljubezni
V pesniški zbirki Smiljana Trobiša Zaveza sta objavljena dva obsežnejša sonetna cikla in dva sonetna venca. Prek teh pesniških oblik se avtor dotika eksistence, utemeljene v transcedenci krščanskega Boga, s katero nadomešča tematiziranje nihilizma. Pesnik v poeziji išče svetost in teži k spoznavanju ljubezni. Gre za delo filozofsko-religiozne lirike, ki se večinoma giblje v območju abstraktnega, Trobiš pa dosledno vztraja pri samosvoji pesniški drži, ki je postala zanj že značilna.