Novo delo Ferija Lainščka Poema o ljubezni - prvotnost je zgodba o deklici, ki je prerasla v pisateljev osebni mit, opremljena z ilustracijami Zdenka Huzjana. Egiptovski vojvoda van Moorove pripoveduje o ljubezni med kmečkim dekletom z nizozemskega podeželja in Romom iz Bosne in Hercegovine. Študija Franca Justa Besede iz Porabja - besede za Porabje je kronološka predstavitev porabskega slovstva, Branko Žunec pa je v delu Nevidna univerza zbral podatke o doktorjih in doktoricah znanosti iz sveta ob Muri.

Poema o ljubezni - prvotnost je najnovejša knjižna izdaja pisatelja Ferija Lainščka. Na predstavitvi dela je avtor povedal, da je v pisanje zgodbe vložil veliko truda, in delo poimenoval svoj osebni mit. Knjiga je izšla pri zbirki Križpotja, Lainšček pa meni, da ni primerna za širok krog bralcev. Branje dela naj bi namreč zahtevalo veliko poglobljenost v besedilo in spopadanje z večpomensko simboliko. Spremno besedo k delu je prispeval Jože Magdič.

Egiptovski vojvoda je prišel izpod peresa priljubljene nizozemske pisateljice Margriet de Moor, ki je s svojim delom ostro zarezala v pregovorno strpna družbeno-moralna načela svoje dežele. Pri prevodu zgodbe, postavljene v zgodovinski in kulturni kontekst, je prevajalka Tanja Mlaker namesto izraza Rom zaradi bogatejših konotacij namenoma izbrala izraz Cigan, s katerim naj bi poudarila samoniklo drugačnost romske skupnosti. Roman je izšel v zbirki Novi mostovi, ki je v prvi vrsti namenjena vzpostavljanju literarnih mostov med oddaljenimi literaturami.

Besede iz Porabja - besede za Porabje je študija Francija Justa, v kateri gre za poskus, da se porabsko slovstvo na enem mestu predstavi kot skupek različnih, ne le leposlovnih, besedil. Avtor v študiji podrobneje prikaže obdobja do leta 1919, od 1919 do konca druge svetovne vojne, ustvarjalnost v času socialističnega družbenega reda in pregled slovstva od leta 1990 do preloma tisočletja. Študija, ki je nastala v sodelovanju z Marijo Kozar Mukič, Marijano Sukič in Klaro Fodor, je izšla v zbirki Podobe Panonije.

Nevidna univerza je delo Branka Žunca, ki je v knjigi zbral biografske in bibliografske podatke doktorjev in doktoric znanosti iz sveta ob Muri. Njihovim kratkim, enostranskim predstavitvam sledi izbor 40 najzanimivejših odgovorov na vprašanje o povezanosti intervjuvancev s prostorom. Nevidno univerzo končuje deset daljših razmišljanj znanstvenikov in znanstvenic o tem, kaj bi bilo treba storiti z njihovo regijo, da bi se dvignila z dna slovenske razvitosti.