Kot so zapisali v NUK-u, je Hladnik dolgoletni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti: med letoma 1996 in 1998 je bil predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti, med letoma 2004 in 2006 predsednik Slavističnega društva Slovenije, med letoma 1997 in 1999 nacionalni koordinator za literaturo v svetu za humanistiko pri ministrstvu za znanost ter član senata filozofske fakultete.

Je avtor številnih knjig s področja slovenske literarne zgodovine, predvsem žanra zgodovinske pripovedne proze, pa tudi metodologije literarne vede in praktičnih priročnikov o pisanju ter avtor oz. urednik številnih zbornikov s področja slovenistike. Skupaj s Tonetom Pretnarjem je uredil Zbrano delo Alojza Gradnika v petih knjigah. "Je eden tistih, žal vedno redkejših strokovnjakov, ki pri svojem znanstvenem delu in obravnavi literarnih besedil dosledno in resno upoštevajo primarne zgodovinske in rokopisne vire," piše v utemeljitvi.

Definicija "pisne dediščine" se širi
Skrb za pisno kulturno dediščino se v skladu z razvojem tehnologije vse bolj seli v virtualno računalniško okolje. Z uporabo računalniških metod pri analizi literarnih del in preučevanju literarne vede je seznanjen tudi Hladnik, ki je sicer študiral tudi na univerzi v Kansasu v ZDA, v Göttingenu v Nemčiji in na Dunaju v Avstriji. Razmišljal je o čim bolj preprosti dostopnosti virov za raziskovanje, ki jih omogoča svetovni splet, te naloge pa se je lotil že v pionirskem času svojih kvantitativnih raziskav in računalniških analiz slovenskih pripovednih besedil v sodelovanju z računalniškim centrom Instituta "Jožef Stefan".

Profesor, ki radodarno deli svojo literaturo
Po prepričanju NUK-a je Hladnik eden najbolj priljubljenih profesorjev na filozofski fakulteti, "ki študente prevzame s svojo človeško dostopnostjo in entuziazmom, se demokratičnega principa drži tudi v strokovni praksi, saj si načelno prizadeva za svobodno in najširšo dostopnost in možnost objav skeniranih primarnih kot tiskanih literarnih tekstov na spletu". Svoje prispevke namreč prosto dostopno objavlja na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi in Wikiknjigah ter na portalu Academia.edu, na Geopediji in YouTubu.

Od leta 1995 je urednik spletnega portala Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, od leta 1999 pa ureja slavistični in literarnovedni diskusijski forum Slovlit. S številnimi predlogi in včasih tudi s pozitivno kritiko dejavno sodeluje pri oblikovanju in razvoju projekta Digitalne knjižnice.

Obsežen korpus literarnih tekstov slovenskih književnikov, ki je prav po njegovi zaslugi prosto dostopen na spletu, je naša pisna kulturna dediščina, ki služi tako izobraževalnemu procesu kot vsem drugim zainteresiranim, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu, so obrazložitev sklenili pri NUK-u.

Nagrado bodo Hladniku izročili v nedeljo na ta veseli dan kulture na dogodku v NUK-u, s katerim bodo zaznamovali tudi vstop v evropsko leto kulturne dediščine. Priznanje bo predvidoma podelil minister za kulturo Tone Peršak.