Po besedah sinologa Mitje Sajeta lahko Ferdinanda von Hallersteina (1703-1774) uvrstimo med pet najpomembnejših evropskih osebnosti, ki so delovale na Kitajskem v obdobju cesarske Kitajske.

Leta 1739 je kot mladi znanstvenik, jezuit, z dobrim znanjem matematike in astronomije pripotoval na Kitajsko ter se predal učenju kitajščine in kaligrafije. Mladi kitajski cesar Čjanlong ga je povabil k sebi na dvor, in po smrti Ignaca Köglerja je postal predstojnik cesarskega astronomskega observatorija, ki je delovalo kot nekakšno ministrstvo za znanost. Poleg opazovanja zvezd in priprave koledarja je vodil delo pri izdelavi astronomskega instrumenta za opazovanje zvezd v njihovem gibanju, sestavljenega iz obročev, ki je bil dokončan leta 1754 in je največja zvezdna opazovalnica v starem pekinškem astronomskem observatoriju. Med drugim je leta 1748 odkril tudi nov komet.

Izpadel iz zgodovinskih knjig
Čeprav je bil Hallerstein kot predstojnik z najdaljšim stažem zaslužen za marsikatero iznajdbo, je javnosti najmanj znan. Vzrok za to je po Sajetovem mnenju obdobje, ki mu ni bilo naklonjeno niti na slovenskih niti kitajskih tleh. Na Slovenskem je bil to čas avstrijske vladavine, na Kitajskem pa se je v 18. stoletju odnos do tujcev močno poslabšal.

Spomin na Hallersteina so prvič obudili že leta 2008, prav tako v sodelovanju s Huiqin Wang in mariborskim društvom Kibla, s čimer se je začelo sistematično raziskovanje njegovega dela. S tokratno slikanico pa želijo, kot je na predstavitvi knjige dejal Saje, velikega slovenskega znanstvenika predstaviti čim širši javnosti.

Avtorica je poudarila, da ima kot Kitajka, ki živi v Sloveniji, prednost pri poznavanju obeh kultur, zato čuti odgovornost, da zbližuje oba svetova. Njeno delo je sprva temeljilo na raziskovanju dokumentov, ki jih je pridobila na Dunaju, na Portugalskem in Kitajskem. Pozneje se je skupaj z likovnim urednikom Pavlom Učakarjem lotila pisanja in ilustriranja zgodbe.

Izseljenske zgodbe
Učakar je dejal, da so z Wangovo v založbi že sodelovali, tokratno soustvarjanje pa je bilo nekaj posebnega. Po njegovem mnenju je avtorica s Hallersteinovo zgodbo osebno povezana, saj se je v njej kot nekdo, ki je zapustil svojo deželo in se moral spoprijeti s popolnoma drugačno kulturo, zlahka prepoznala.

Wangova je pri ilustriranju uporabila stare tehnike slikanja na kitajski papir, izdelan iz posebne vrste trave. Besedilo je iz kitajščine prevedla Natalija Toplišek. Slikanici je dodan tudi kitajsko-slovenski slovarček. Za format slikanice so se odločili, da bi zanimanje za veliko osebnost vzbudili vse do otroških bralcev, je dejal Učakar.

Umetničine ilustracije bodo na ogled tudi v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo zvečer odprli multimedijsko razstavo Wangove. Postavitev, ki ima enak naslov kot slikanica, bo odprl minister za kulturo Uroš Grilc.