Jenkovo največje delo s tega področja je opereta Vračara, ki jo je napisal leta 1865. Prvič so jo izvedli leta 1882 v beograjskem gledališču. Predstava je imela velik odmev in veliko ponovitev tako v Beogradu kot v Novem Sadu, poleg tega so jo izvajali še v Banjaluki in Nišu.

Po besedah Henrika Neubauerja, ki se posveča raziskovanju zgodovine slovenske baletne in glasbene umetnosti, ta opereta ni bila na slovenskih tleh nikoli na sporedu, prav tako ne druge njegove skladbe, napisane za dramsko gledališče, kar so takrat večinoma imenovali igre s petjem. "Po preverjenih podatkih je Jenko napisal glasbo za 65 takih predstav, poleg tega so še nekateri podatki raznih slovenskih in srbskih raziskovalcev, ki niso tako natančni, s katerimi pridemo celo na številko 94. Skratka, izjemno velik opus," pravi avtor knjige.

Tudi dirigent, ki je dramske igralce učil petja
Ta njegov doprinos po Neubauerjevih besedah v Srbiji izjemno cenijo. Menijo, da je položil temelje gledališki glasbi, ne samo glasbi za dramske predstave. Omogočil je, da je leta 1902 nastala prva opera, ki je bila sicer enodejanka.

Beograjsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1868 in je bilo takrat samo dramsko. Tako so tudi v predstavah večinoma peli dramski igralci, ki jih je moral Jenko, ki je bil nastavljen kot dirigent, še naučiti peti. Veliko Jenkovih napevov, arij, duetov je ponarodelo, tako da jih nekateri mlajši raziskovalci navajajo kot narodne pesmi, je še povedal avtor knjige.

Ugibanja o Jenkovi posmrtni maski
Neubauer je ob zbiranju gradiva za knjigo naletel tudi na zanimive informacije o njegovi posmrtni maski. Raziskal je podatek neimenovane beograjske muzikologinje, ki je leta 2009 po obisku Cerkelj napisala, da je maska v tamkajšnji podružnici Gorenjske banke.

Čeprav so v banki menili, da gre za posmrtno masko nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, s fotografije, ki so jo naredili in je objavljena tudi v knjigi, nedvomno izhaja, da je Jenkova, trdi Neubauer. Po njegovih besedah bi jo Zavod za kulturno dediščino v Kranju rad restavriral, ker je poškodovana, in dal v skrbništvo drugam, vendar se o tem še dogovarjajo, saj banka še vedno vztraja, da je maska Hribarjeva in da je njihova last.