Ob tem je predsednik Slovenskega protestantskega društva Matjaž Gruden opozoril na neodzivnost ministrstva za kulturo glede Trubarjeve domačije.

Prireditev Vrnimo ljudem knjigo vsako leto organizirajo, da se ne bi pozabilo predvsem dveh dogodkov – 23. decembra leta 1600 so pred Mestno hišo sežgali 11 vozov knjig, 9. januarja 1601 pa še tri vozove, skupaj približno 2000 prvih slovenskih knjig. "Od leta 2000 dalje zato na mestu njihovega nekdanjega pogorišča vsako leto prižgemo novo luč za življenje knjig in jih podarimo prisotnim obiskovalcem," je pred Mestno hišo dejal predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar.

Cerkveni red kot prva slovenska ustava
Ob tem je spomnil na pomen, ki ga ima protestantizem za Slovence. Dal jim je evangeličansko cerkev, ki je temeljila na Luthrovi ideji, da morajo biti verski nauki predstavljeni v razumljivem ljudskem jeziku. Preko cerkve slovenskega jezika se je razvil slovenski knjižni jezik s svojimi slovničnimi pravili. V plodnem književnem obdobju so avtorji raznolikih zvrsti, kljub neodobravanju tedanje oblasti, izdali več kot 56 del, med njimi prevod Biblije in Cerkveni red, ki bi mu po mnenju Grudna lahko rekli kar prva slovenska ustava.

Opozoril pa je tudi na neodzivnost ministrstva za kulturo glede Trubarjeve domačije. "Ne iščejo se rešitve, temveč razlogi, ki rešitve zavirajo ali celo onemogočajo. Trubarjeva domačija na Rašici bi morala biti romarsko središče in katedrala slovenskega naroda, pa nima urejenega kulturnega statuta, nima finančne pomoči, njenega obiska ni v šolskih programih. Tudi novo vodstvo ministrstva preprosto molči kljub našim številnim pozivom in prošnjam," je dejal Gruden.

Podžupan mestne občine Ljubljana Aleš Čerin je spomnil, da so leta 2000 pred Mestno hišo postavili spominsko ploščo, ki opozarja na te 400 let oddaljene dogodke. Meni sicer, da ni več bojazni, da bi se spet požigale knjige, a ga skrbi prenasičenost knjižnega trga, ki ponuja tudi nekakovostno branje.

Obiskovalce je nagovorila še direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Teja Zorko, ki je izdala, da bo v prihajajočem letu mreža knjižnic bogatejša za knjižnico na lokaciji, ki za zdaj še ostaja skrivnost. Ob tem je poudarila simbolni pomen knjige, vrednoto branja ter ohranjanje in razvoj bralne kulture v Sloveniji.

Mestna knjižnica Ljubljana je na dogodku Vrnimo ljudem knjigo obiskovalce obdarila s knjigami izbranih avtorjev. Kot veleva tradicija, je bil na prireditvi tudi Mojster Janez, pri katerem so si obiskovalci lahko s starinskim tiskarskim strojem natisnili pomnik dogodka, s katerim je slovenski narod ostal brez številnih izvodov del, ki so temeljno vplivala na razvoj slovenskega jezika.