Svetina je na današnji otvoritveni slovesnosti dnevov v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) povedal, da človeštvo skozi stoletja vedno znova dokazuje, da ne razume knjige kot temelja razvoja, razuma, znanosti, znanja in vedenja, kot navaja izjava Unesca o knjigi iz leta 1972. Spomnil je na številna "barbarska dejanja", kot sta bila požig aleksandrijske knjižnice in sarajevske vječnice: "To vendarle priča o tem, da so tudi barbari razumeli, da je v knjigi shranjena identiteta naroda."

Knjigo častimo v besedah - kaj pa v dejanjih?
"Tudi slovenska država se do knjige vede mačehovsko," je poudaril in spomnil na skorajšnjo dražbo Mladinske knjige. Kljub vsemu pa po besedah Svetine v Sloveniji še vedno izhajajo kakovostne knjige. "K sreči smo že zdavnaj presegli te ozke, zaplankane meje naše Slovenije. Zato vendarle na koncu ostaja upanje," je prepričan.

"Recimo, naj živi knjiga, in vztrajajmo pri tem. Oblast je minljiva. Čez deset let ne bo nihče več vedel, kdo je bil danes predsednik vlade. Vedel pa bo za vse knjige, ki jih bo prebral ali videl v izložbah, knjigarnah in knjižnicah. Mi smo tisti, ki bomo ostali. Oblast bo šla slej ko prej," je sklenil.

Od ponedeljka po vsej Sloveniji
Slovenski dnevi knjige, ki se bodo s ponedeljkom razširili še po drugih slovenskih mestih, v Mariboru letos potekajo pod sloganom Od Hamleta do don Kihota. Letos namreč mineva 400 let od smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa Saavedre, z mislijo na katera je Unesco razglasil 23. april za svetovni dan knjige.

Omenjena literarna mojstra bralce po besedah koordinatorice programa festivala Petre Kolmančič iz MKC-ja Maribor že več stoletij soočata z največjimi ugankami človeškega bistva. Njuna dela so vselej aktualna, "saj njune misli razgrinjajo resničnost v takšni luči, da je niti očala z našo običajno dioptrijo ne morejo še bolj izostriti".

(Žalostno) donkihotstvo 21. stoletja
Direktorica MKC-ja Maribor Maja Malus Azhdari aktualnost letošnje izdaje povezuje tudi s trenutnim družbenim stanjem, kjer je več milijonov prebežnikov na poti kot don Kihot in njegov oproda, hkrati pa se kot Hamlet vsi sprašujemo, ali biti ali ne biti.

"Branje svetovne literature in analiza arhetipov človeške biti sta osnova za premislek in razlikovanje med zavedanjem in površinskostjo našega bivanja. Zdaj je čas še toliko bolj primeren, ko se znova in znova sprašujemo o smislu bivanja in delovanja iz namere človečnosti," je prepričana Malusova.

Ob začetku dnevov so v UKM-ju odprli razstavo citatov iz Hamleta in njihovih pojavljanj v različnih kontekstih avtorjev Boruta Gombača in Jerneje Ferlež. Razstavili so tudi ilustracije Alenke Sottler iz knjige Pesem za liro Bine Štampe Žmavc.

Vabilo na Grajski trg
Osrednje prizorišče festivala bo Grajski trg s knjižnim sejmom, med drugim pa bodo izpeljali tudi prvi mariborski pesniški slam ter soočenje slovenske in avstrijske literarne nogometne reprezentance. Dogajanje se bo končalo 23. aprila z maratonom mariborskih literatov in 16. pesniškim turnirjem Založbe Pivec.