Jana Unuk je prevedla Mini predavanja o maksi zadevah Leszka Kolakowskega, delo, ki prinaša eseje o temah, kot so slava, enakost, sreča, razkošje in narava Boga. Mojca Krajnc je s prevodom poskrbela, da smo tudi Slovenci dobili osrednje delo Nobelovega nagrajenca Eliasa Canettija Množica in moč, Jana Unuk pa je prevedla roman Devet poljskega pisatelja Andrzeja Sasiuka. Ob 100-letnici smrti Antona Pavloviča Čehova Študentska založba z zbirko Dama s psičkom ponuja še vpogled v prozno delo literata, ki ga poznamo predvsem po dramah.
Tolstojeva pohvala ČehovuToda pomembne so tudi novele in povesti Čehova, v katerih je opisoval rusko podeželje, ne pa meščanskega življenja v Moskvi ali Sankt Peterburgu, kot velja za njegove drame. Pomemben kompliment je njegovemu proznemu ustvarjanju dal še en velik ruski literat Lev Tolstoj, ki je o njegovih novelah dejal, da so ene redkih, ki si jih človek želi spet vzeti v roke. Prevod vznemirljivih, poetičnih, hudomušnih in pikrih novel ter povesti je opravil Marjan Poljanec.
Mesto glavni protagonist romana
Drugo prevedeno delo z vzhodnega dela Evrope, iz Poljske, govori o devetih junakih, ki dva dneva pohajkujejo po Varšavi in njenem podjetniško-prestopnem okolju. Prav mesto, njegova industrijska predmestja, živahne ulice, bolšji trgi in odtujeni prebivalci so glavni protagonisti romana Devet, ki že spada v novi val poljske literature. Pred devetdesetimi leti prejšnjega stoletja je namreč v poljski književnosti prevladovala esejistika, v kateri sta imela glavno besedo poleg papeža Janeza Pavla II. Czeslaw Milosz in Leszek Kolakowski.
Eseji o vsem mogočem
Slednjega bomo lahko v prevodu Unukove spoznali tudi Slovenci. Avtor, ki se je rodil pred 77 leti, je napisal že več kot 30 knjig različnih žanrov. Posebej se posveča zgodovini filozofije ter filozofiji religije in kulture, vedno pa izhaja iz problema svobode. Za pisanje Kolakowskega je značilen slog, razumljiv večjemu krogu občinstva, a tega poljski avtor, ki že več kot 30 let živi v Veliki Britaniji in ZDA, ne dosega s poenostavljanjem in banaliziranjem.
Opisano s črnim humorjem
V nasprotju s tem poljskim mislecem pa za izhodišče svojega razmišljanja Nobelov nagrajenec Elias Canetti vzame trope. Na podlagi vzorcev, ki so skupni ljudem in živalim, skuša razložiti, zakaj se ljudi poloti čredni nagon in zakaj se človek, ki zapusti množico, sploh ne spozna več. Canetti pa se loti tudi razmišljanja, zakaj začnejo množice v določenem zgodovinskem trenutku slediti velikim diktatorjem ali religijam.Tudi njegov slog pa ni suhoparen, ampak ga barvata črn judovski intelektualistični humor in "blaga zafrkancija".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje