Akademija Sahitja, ki je bila ustanovljena leta 1954 in je glavna indijska literarna »institucija«, je pisateljico že prosila, naj o svoji odločitvi še enkrat razmisli. Ne zdi se jim namreč smiselno, da bi Rojeva, ki ostro nasprotuje vladni politiki, njihovo nagrado zavrnila zgolj zato, ker jim denarno pomaga država.

Žirija je prejšnji teden soglasno izbrala zbirko esejev The Algebra Of Infinite Justice (Algebra neskončne pravice) in ji poleg priznanja namenila tudi nagrado v višini 50 tisoč rupij (približno 1300 ameriških dolarjev). Delo kot celota poudarja boj za preživetje, ki ga v Indiji, medtem ko bogati postajajo še bogatejši, vsak dan bije neskončna množica brezdomcev in revnih. Pisateljica je posebej izpostavila problematiko razvoja nuklearne industrije, gradnje jezov in ekonomske politike indijske vlade.

Pokončna moralna drža
Rojeva, ki je leta 1997 za svoj prvi roman, The God Of Small Things (Bog majhnih stvari), prejela prestižno bookerjevo nagrado, je v odprtem pismu akademiji nagrado zavrnila. Svoje dejanje je utemeljila z opozorilom, da "smo priča pobojem tistih, ki nasprotujejo gradnji jezov v Manipurju" in da ona s tem, čeprav posredno, noče biti povezana. Ogorčena je, ker vlada po njenem mnenju svoje politike ni spremenila niti malo in je začete reforme odločena izpeljati do konca ne glede na povzročeno nasilje in prizadejano škodo.

Mirovnica in aktivistka obenem
Pisateljica, ki je znana po svojem boju za okolje in miroljubnem udejstvovanju, je leta 2004 prejela nagrado za mir, ki jo podeljuje mesto Sydney. Dve leti pred tem jo je indijsko sodišče obsodilo na simbolično kazen dneva zapora, ker se je udeležila javnih demonstracij proti gradnji jezov. Indijsko vlado je v zadnjem letu tudi večkrat pozvala, naj se javno opredeli proti vojni v Iraku in Afganistanu.