V prvem letniku zbirke lahko beremo o pionirju industrijskega oblikovanja Niku Kralju, umetnostnem zgodovinarju Emilijanu Cevcu, Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, Štefanu Barbariču in Koroškem plebiscitu.

Z izjemo monografije Koroški plebiscit – 100 let pozneje so vse nastale na predhodnih simpozijih, ki so potekali bodisi v živo še v časih pred pandemijo covida-19 ali po spletu. Tudi za stoto obletnico koroškega plebiscita je bil prvotno predviden simpozij, a je načrt prekrižala prav pandemija.

Kot pravi predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič, ki usklajuje izhajanje zbirke, je ta namenjena objavi znanstvenih monografij različnih avtorjev.
"Razgrinjanje v teh delih se ne omejuje le na enkratnost pojava, ampak sledi tudi njegovemu odsevu v poznejših slovenskih duhovnih tokovih. Skozi monografije odgrinjamo tančice skrivnosti doslej manj znanega in odkrivamo nova spoznanja o sicer že znanih dogodkih, dosežkih ali osebnostih. Namen zbirke Odstiranje je, da dodamo čim več novih spoznanj v slovensko duhovno zakladnico," pravi Gabrič.

Vse osebnosti v monografijah so, kot dodaja, na tak ali drugačen način povezane prav s Slovensko matico. Enotna zunanja podoba monografij v zbirki Odstiranja je delo Barbare Bogataj Kokalj.

Niko Kralj – profesionalno in osebno
Prva je v zbirki Odstiranja izšla monografija Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja, katere urednici sta Barbara Predan in Špela Šubic. V treh delih spoznamo življenja in delo Nika Kralja, ki velja za prvega mednarodno priznanega profesionalnega industrijskega oblikovalca v nekdanji Jugoslaviji. Osebna plat Nika Kralja je predstavljena v zadnjem delu in na podlagi družinskega arhiva Kraljevih pisem. Soizdajatelj monografije je Muzej za arhitekturo in oblikovaje.

Simon Rutar – pogled nazaj in v današnji čas
Monografijo Simon Rutar in Beneška Slovenija sta uredili Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc. V prvem delu predstavlja življenje in delo zgodovinarja, arheologa, geografa in etnologa Simona Rutarja, v drugem delu pa predvsem v Beneški Sloveniji. Monografija prispeva k boljšemu poznavanju ne le zgodovine, ampak tudi sodobnih razmer v tem obmejnem prostoru ter obenem izpostavlja njegove razvojne potenciale, so ob izidu knjige zapisali pri Slovenski matici. Soizdajatelj monografije je ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
Srednjeveškim freskam zapisani Emilijan Cevc

Sorodna novica Ur. Milček Komelj: Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj

Pionir raziskav slovenske srednjeveške umetnosti
Monografija Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj, katere urednik je Milček Komelj, prinaša vpogled v osrednjo osebnost med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji, učenci profesorja Franceta Steleta. Cevc je bil usmerjen predvsem v raziskovanje slovenskih srednjeveških fresk, sicer pa je raziskoval vsa likovna umetnostna področja na celotnem slovenskem ozemlju, še posebno na osrednjem Škofjeloškem, in tudi v zamejstvu. Bil je tudi pisatelj in prek njegovega literarnega ustvarjanja se ponuja vpogled v njegov pogled na življenje.

Kaj nam je zapustil Štefan Barbarič
Monografija Življenje in delo Štefana Barbariča – uredila jo je Vesna Mikolič - predstavlja slovenista in literarnega zgodovinarja Štefana Barbariča. Kot literarni zgodovinar je Barbarič raziskoval različna obdobja slovenske literature in velja za enega najpomembnejših prevajalcev madžarske mladinske književnosti.

Koroški plebiscit – kako je potekal in kaj je pomenil za poznejši čas
Monografija Koroški plebiscit – 100 let kasneje, katere urednik je Danijel Grafenauer, prinaša prispevke slovenskih, avstrijskih in madžarskega avtorja, ki osvetljujejo dogodke v času koroškega plebiscita 1920 in sega tudi v poznejši čas. Je prvi zaokrožen pogled na pomembno zgodovinsko obdobje v slovenskem prostoru po letu 1970, ko je Slovenska matica izdala knjigo več avtorjev ob 50. obletnici koroškega plebiscita. Vsi prispevki v monografiji so v slovenščini, o morebitnem prevodu monografije v nemščino, za kar naj bi že obstajalo zanimanje, pa še razmišljajo. Sozaložnik monografije je Inštitut za narodnostna vprašanja.

Slovenska matica je monografije izdala z različnimi podporami od Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Mestne knjižnice Ljubljana do Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter tolminske občine.

Sicer pa načrtujejo tudi že nov letnik Odstiranj z dvema monografijam, in sicer o slovenski filozofinji Almi Sodnik in 200. obletnici ljubljanskega kongresa na podlagi lanskega spletna posveta.