Kot so ocenili strokovnjaki, je italijanski pisatelj, ki slovi predvsem po delu Dekameron, odkrite besede najverjetneje zapisal leta 1362. Neprecenljive zapiske je odkril mladi raziskovalec Marco Petoletti, ki je povsem po naključju brskal med latinskimi klasičnimi deli. Ker se je z Boccaccievim delom precej ukvarjal, je pisavo takoj prepoznal. Strokovnjaki so tako prepričani, da so marginalije, ki se nanašajo na verze rimskega pesnika iz 1. stoletja, Boccacciev rokopis. Zanimivo je, da so zvezke z Boccaccievimi zapiski restavrirali pred kratkim, leta 2002, vendar takrat nihče ni opazil, da gre za Boccaccievo pisavo.

Kaj še skriva knjižnica?
Slovita milanska knjižnica se tako odslej lahko pohvali z dvema Boccaccievima rokopisoma, v celotni zbirki knjižnice pa je mogoče najti 15.000 podobnih zvezkov. Strokovnjaki se tako sprašujejo, kaj vse še skrivajo in komu pripadajo zapisi, ki dajejo videz povsem neznane pisave.

Deset zgodb za krajšanje časa
Začetki življenja Giovannija Boccaccia, ki se je rodil leta 1313 in umrl 1375, niso povsem znani, zato še danes ne vemo, kje natanko se je pesnik rodil in kako so se imenovali njegovi straši. Nekateri zgodovinarji so mnenja, da je bil Giovanni sin bankirja iz Firenc, njegova mati pa naj bi bila Parižanka; v Parizu naj bi se Giovanni tudi rodil. Spet drugi so prepričani, da se je rodil v Firencah in tam tudi odraščal. Njegovo najbolj znano delo je Dekameron, v katerega je zajetih sto novel. Te pripoveduje deset mladih ljudi, ki so se pred uničujočo kugo umaknili iz Firenc in se kratkočasili s pripovedovanjem zgodb.