Rokopis je vrsto let ležal v zasebni kredenci v Hampshiru, lastnika, ki sta ga podedovala, pa sta bila prepričana, da gre le za navadno kopijo. Zato sta se odločila, da ga ponudita na dražbi in kmalu se je izkazalo, da je gre za skoraj 300 let staro izgubljeno delo. Misli, ki jih je Robert Hook zapisal na več kot 500 straneh, so veljale za ene izmed najprodornejših v 17. stoletju. V Hookovem rokopisu, ki je bil eden prvih članov slovite angleške Kraljeve družbe, je mogoče prebrati tudi popis dognanj omenjene družbe in prav zato je ta neuspešno skušala onemogočiti dražbo dela prihodnji torek. Ker pa z zahtevo ni bila uspešna, se je odločila poskusiti zbrati denar za odkup dela.

Najdba obsega tudi korespondenco s tekmecem Newtonom, ki je želel Hookovo delo celo zažgati. Prav Newton pa naj bi bil odgovoren za to, da so pomen Hookovega dela ponovno ovrednotili šele v preteklem stoletju.

Pozabljen znanstvenik
Robert Hook (1635–1703) se je v zgodovino zapisal kot znanstvenik, arhitekt, astronom, glasbenik, filozof in jezikoslovec. Deloval je v krogu najodličnejših znanstvenikov 17. stoletja, a je kljub številnim izumom in odkritjem potonil v pozabo. Iz zgodovine znanosti so ga izpodrinili Newton, Wren, Boyle in Huygens, ki so kritizirali ter zavračali njegove teorije. Znanstvenik je osamljen umrl zaradi posledic številnih bolezni, najbrž tudi sladkorne bolezni.