Z branjem Odprtega pisma Evropi so se na Ptuju sinoči tudi uradno začeli jubilejni 25. Dnevi poezije in vina, na katerih se z branjem poezije predstavlja 35 pesnic in pesnikov iz 20 držav. Odprto pismo Evropi, ki je peto po vrsti, je letos napisal in v živo prebral pesnik, esejist in prevajalec Durs Grünbein, v slovenščino ga je prevedla Sara Virk.

Sorodna novica S Pesniško karavano se začenjajo 25. Dnevi poezije in vina

Grünbein je pismo naslovil Evropa ‒ otok, ki ga ni, pri čemer se je navezal na sredozemski otok Ventotene, kjer je poleti 1941 nastal Ventotenski manifest, ki ga je napisala peščica na tem otoku ujetih levičarjev. Njihov zapis je bil vir navdiha za vse poznejše pomembnejše evropolitične dokumente, vse do Lizbonske pogodbe iz leta 2007. Ventotene je bil tudi v bolj oddaljeni preteklosti otok izgnancev. Tja so v času Rimljanov deportirali neljube družinske člane, pozneje pa režimske nasprotnike vseh vrst: komuniste, socialiste, anarhiste. Otok je bil več kot dva tisoč let kraj nesvobode. Kot javnosti prikrito internacijsko taborišče je dobil vzdevek Otok, ki ga ni, ki ga je Grünbein uporabil za naslov svojega pisma.

Začudenje nad naveličanostjo in nejevoljo do Evrope
Avtor je v pismu izrazil začudenje nad "naveličanostjo in nejevoljo nad Evropo, ki se v njegovem času širita po vseh političnih taborih in celo med vrstami evropskih parlamentarcev. Vsak dan naleti nanju že ob branju časopisa in ju zavzeto preučuje ter temeljito analizira, pa jima kljub temu ne pride do dna". Zaradi tega se pogosto počuti osamljenega, kadar je govor o njegovi celini.

Ta splošna protievropska naravnanost Grünbeina resnično žalosti in mu zadnje čase kvari razpoloženje na potovanjih v druge evropske države. Še huje pa je to, da je začel pomilovati evroskeptike z vseh vetrov. Vidi jih kot del problema, kot enega od razlogov, zakaj se zdijo evropske težave tako težko rešljive in zakaj se projekt evropske združitve čedalje bolj zaustavlja.

Pozitivne strani transnacionalnega zavezništva
"Saj nam ni treba pretiravati, ampak vseeno lahko to transnacionalno zavezništvo vidimo kot nekaj pozitivnega, kot rezultat učnega procesa, kot varovalo pred hipertrofijo posameznih narodov," je še zapisal. In dodal, da tudi sam ve, kdo so današnji sovražniki Evrope ‒ isti kot včerajšnji, le da v novi preobleki: nacionalisti, desni in levi populisti, identitarci, narodnjaki, verski skrajneži, trdovratni fašisti, revanšisti, vse sorte branilci ozemlja.

V nadaljevanju je zapisal, da prav gotovo najdemo v evropskem sistemu tudi cel kup protislovij, pa tudi med federalističnimi ideali (parlamenta in sodišča v Strasbourgu) ter nacionalno usmerjenimi praksami (komisije v Bruslju) seva nepremostljiv prepad. Njegova največja hiba pa je zanesljivo ta, da EU kot celota nikoli ni pristopil k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kot je bilo sicer predvideno v Lizbonski pogodbi. Do zdaj je Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ratificiralo le nekaj držav članic. Grünbein je za Radio Slovenija dodal, da je treba "ohraniti Evropo, ostati zvest Evropi, revolucionarni ideji ostati skupaj na tej celini. Sporočilo pisma je sodelovanje namesto konfliktov."

Zaradi globalizacije stara celina že dolgo ni več otok
Utopije se po njegovih besedah porajajo na otokih in same po sebi ne obetajo zmerom česa dobrega, saj vendar poznamo dovolj morilskih utopij 20. stoletja. "Ampak tale tukaj je bila drugačna. Na kratko povedano, je otok Ventotene s tem manifestom majhne skupinice daljnovidnih političnih aktivistov postal zibelka Evrope," je še zapisal v pismu. "Evropa: otok, ki ga ni. Kar pomeni tudi to, da v časih globalizacije Evropa že dolgo ni več otok, saj se je treba v svetu velikih imperijev, kot sta Amerika in Kitajska, ter Rusije kot črne ovce za pogajalsko mizo, ustrezno učvrstiti. Evropa lahko obstane le, če se ne pusti raztrgati na političnih vrhovih," je še zapisal Grünbein.

Po besedah pesnice in organizatorice festivalov s Cipra Lily Michaelides gre za svojevrstno ljubezensko pismo Evropi, poziv k povezovanju, sodelovanju, hvaležnosti za civilizacijske pridobitve. "Nalijmo si čistega vina. Brez evropske ustvarjalnosti, brez Evropske unije ne bi imeli tega, kar imamo danes," je dejala za Radio Slovenija. Organizator Dnevov poezije in vina Aleš Šteger pa je pri tem izpostavil kulturo "kot poslanstvo celjenja družbe, ki mora temeljiti tudi na kreativnosti in medčloveškem zbliževanju, to ni samoumevno".

Za čim širšo uporabo jezika umetnosti
Odprto pismo Evropi je festival Dnevi poezije in vina iniciiral leta 2017 v sodelovanju z Allianz Kulturstiftung iz Berlina. Pismo nagovarja Evropo in svet z željo vrniti v javno rabo jezik umetnosti, pretehtan, pretanjen in natančen. Umetniško vodstvo festivala vsakoletno izbere vrhunskega pesnika oziroma pesnico, ki tako dobi enkratno priložnost nagovoriti Evropo in predstaviti probleme, ki jih oceni za najbolj pereče.

Prvo Odprto pismo Evropi je napisal flamski avtor Stefan Hertmans, sledili so švedska pesnica iranskega rodu Athena Farrokhzad, nemški kozmopolit, pisatelj, pesnik Ilija Trojanow in ena najbolj priznanih madžarskih avtoric Krisztina Tóth. Vsa dosedanja pisma so bila deležna izjemnega odziva tako pri političnih odločevalcih kot pri najširši evropski javnosti. Tudi tokratno odprto pismo so že objavili nekateri evropski časniki in spletni portali. Kulturniki upajo, da bo njegov zapis nagovoril čim več ljudi, je za Radio Slovenija poročala novinarka Gabrijela Milošič.

Letošnji festival Dnevi poezije in vina, ki se je uradno začel v četrtek, se bo sklenil v soboto, 28. avgusta. Tokratna častna gosta festivala sta češki pesnik Petr Borkovec in portugalska pesnica Ana Luisa Amaral. Gostje letošnjega festivala so med drugim še Olga Stehlikova iz Češke, Philipp Hager iz Avstrije, slovenski pesnik Peter Semolič, Linda Maria Baros iz Francije, Claudio Pozzani iz Italije, slovenska avtorica Maja Vidmar, ameriški pesnik Dennis Maloney, Josep Pedrals iz Španije in izraelska pesnica Hila Lahav. Dogodki pa se odvijajo na skoraj 40 prizoriščih na Ptuju in v več drugih krajih v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.