Koroški pokrajinski muzej ob obletnici ob 17.00 pripravlja tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti na Preškem Vrhu nad Kotljami. Tam bodo med drugim predstavili zbornik referatov Beseda o Prežihu.

Srečanje mine, knjiga ostane
Na srečanjih na Prežihovi bajti so doslej v desetih letih vsakič pripravili predavanje na določeno temo, povezano s Prežihom, letos pa so se odločili za izdajo zbornika s sedmimi referati večinoma koroških avtorjev s preteklih srečanj. Zbornik, ki je izšel v 500 izvodih, nosi naslov Beseda o Prežihu. Z zbornikom bo tako vsebina ponujena tudi vsem drugim obiskovalcem, ki se srečanj niso udeležili, je razložila Liljana Suhodolčan iz Koroškega pokrajinskega muzeja.

To pa ne bo edina publikacija, ki bo predstavljena na današnjem srečanju na Preškem Vrhu. Pesnik, pisatelj, dramatik in urednik Vodnika po domovanjih pesnikov in pisateljev Željko Kozinc bo namreč predstavil tudi publikacijo Slovenska pisateljska pot, ki med drugim vključuje tudi Prežihovo bajto.

Iz Društva slovenskih pisateljev bo na današnji prireditvi slavnostni govornik pesnik in pisatelj Dušan Šarotar, za kulturni program pa bodo poskrbeli Koroški oktet in folklorna skupina Kulturnega društva Prežihov Voranc.

Oblikoval ga je čas, v katerem je živel
Prežihovega Voranca kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem, je opisal v zbirki novel Samorastniki.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise - Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh - ter zgodovinsko-politične brošure in članke.

V Prežihovi bajti na Preškem Vrhu, kamor se je družina Prežihovega Voranca preselila leta 1911, ko je bil Prežih star 18 let, je od leta 1979 urejen spominski muzej Prežihovega Voranca. Letno ga obišče od 6.000 do 7.000 ljudi, med njimi veliko šolarjev.