Vladimir Nabokov je nekoč izjavil, da 'slaven nisem jaz, slavna je Lolita'. No, tudi sam si po izidu romana ni več mogel privoščiti anonimnosti ... Foto: Random House Publishing
Vladimir Nabokov je nekoč izjavil, da 'slaven nisem jaz, slavna je Lolita'. No, tudi sam si po izidu romana ni več mogel privoščiti anonimnosti ... Foto: Random House Publishing

Rad bi opisal njen obraz, njene premike – pa ne morem, ker me slepi strast, kadar je ona v bližini. Vrag me vzemi – nisem navajen družbe nimfic!

Vladimir Nabokov, Lolita
Lolita je zgodba o prepovedani strasti glavnega junaka, sedemintridesetletnega Humberta Humberta, ki ga usodno zaznamuje srečanje z dvanajstletno Dolores Haze. Foto: Amazon

V Sankt Peterburgu so v petek odkrili prvi spomenik v Rusiji Vladimirju Nabokovu (1899-1977), avtorju slovitega romana Lolita. Bronasti spomenik je postavljen v avli filološke fakultete, njegov avtor je Vasilij Azemša, predstavlja pa pisatelja, ki se sklanja nad šahovnico. Na bronasti plošči je vgraviran odlomek iz romana Dar, ki ga je Nabokov napisal v Rusiji.

Na vrhu je vedno samotno
Kiparski kompoziciji je dal umetnik naslov Osamljeni kralj, ker je, kot je poudaril, "tisti, ki je kralj, vedno osamljen". Po kiparjevem mnenju ta naslov ponuja snov za razmišljanje o življenju in usodi pisatelja, ki je zelo mlad zapustil domovino in svoja najboljša dela napisal v tujini. Julija letos bo Rusija obeležila 30. obletnico pisateljeve smrti.

Državljan sveta
Rusko obdobje življenja Nabokova je povezano z mestom na Nevi, kjer se je rodil v bogati aristokratski družini. Pri 17 letih je objavil prvo pesniško zbirko. V Oktobrski revoluciji so bili Nabokovi prisiljeni zapustiti Rusijo. Nabokov se je šolal na Cambridgeu, med drugim je živel tudi v Berlinu in Parizu; ko je prišel v ZDA, je začel pisati v angleščini. Škandal okrog romana Lolita, ki je izšel v visoki nakladi, mu je prinesel finančno neodvisnost, tako da se je preselil v Montreux v Švici, kjer je bival dvajset let in kjer je tudi pokopan.

Vsesplošno ogorčenje
Lolita, ki jo je leta 1962 na filmsko platno prenesel Stanley Kubrick, je bil leta 1955 v Parizu objavljena kot "pornografska knjiga". Katoliška cerkev se je s filmom spopadla na nož in režiserju posebej zamerila ljubezenski prizor, v katerem glavni lik opazuje sliko gospodaričine hčere, kar je cerkev razložila kot spolno stimulacijo z mladoletnico. Lolitin "oče" ni romana nikoli obžaloval: "Bila je kot sestavljanje lepe uganke - njeno sestavljanje in rešitev obenem. Seveda je popolnoma zasenčila moja druga dela, vendar ji ne morem zameriti tega. Okrog te mitične nimfete se spleta svojevrsten, subtilen čar."

Rad bi opisal njen obraz, njene premike – pa ne morem, ker me slepi strast, kadar je ona v bližini. Vrag me vzemi – nisem navajen družbe nimfic!

Vladimir Nabokov, Lolita