Čudežni vrt je prva knjiga v kateri je zbrano delo nekega ilustratorja, pravzaprav gre za neke vrste klasičen opus, ki predstavlja ilustracije Reichmanove od prvih knjig do novejših izdaj. Hkrati pa knjiga predstavlja svojevrstno antologijo zgodb in avtorjev, od Franceta Prešerna do Anje Štefan. Poleg omenjene knjige pa sta izšli še slikanici Lile Prap in Ferija Lainščka.

En izraz na tisoč načinov
Naslovna podoba Čudežnega vrta je po besedah sourednika knjige Pavleta Učakarja "močno simbolna". Zdi se, da sence in svetlobe na ilustraciji govore o ustvarjalnem polju, v katerem deluje Reichmanova, ki je polno kontrastov in čudežnih kotičkov, v katerih se dogajajo nenavadne stvari, je dejal in dodal, da iz dela veje močna energija. Reichmanova, ki kar kipi od energije, je na predstavitvi antologijske knjige, posvečene njenemu ilustratorskemu delu, povzela misel njej ljubega pesnika Ivana Minattija, da je on vse življenje v bistvu pisal samo eno pesem in eno zbirko. Tudi ona meni, da vsak veliki ustvarjalec vse življenje dela en izraz, a kljub temu vsakič drugače.

Jelka Reichman se je rodila 23. avgusta 1939 v Ljubljani, kjer je preživela tudi prva leta življenja. Po drugi svetovni vojni pa sta njena starša, učitelja, dobila službi v Koroški Beli, kjer je Jelka obiskovala šolo. S selitvijo v Ljubljano pa je obiskovala šolo na Vrtači, poznje pa je hodila na VI. državno gimnazijo. V svoji dolgoletni karieri je kot ilustratorka otroških knjig upodobila marsikaterega pravljičnega junaka, med najbolj znanimi pa je gotovo Maček Muri.

Dinozavri in kokoši
Že celo desetletje je minilo odkar je izšla prva knjiga ilustratorke Lile Prap (Lilijane Praprotnik Zupančič), tokrat pa so knjižne police bogatejše za njeno najnovejše delo z naslovom Dinozavri. Po besedah Ilca so Dinozavri sicer neminljiva tema, ki so se je lotili že številni avtorji, a Prapova se je znova izkazala kot avtorica, ki stvari prikaže iz drugačne perspektive, kot so je bralci vajeni. Prapova sama pa je dejala, da so po zadnjih izsledkih ptiči edini še živeči potomci dinozavrov. Zgodbo tako pripovedujejo njihove potomke kokoši. Ena od njih najde knjigo o dinozavrih in nato pokliče še druge člane kokošje družine, da se podajo na raziskovanje življenja svojih prednikov. Zato, da tudi zgodovinska dejstva v slikanici držijo, pa je poskrbela paleontologinja Irena Debeljak.

Prekmurje za otroke
Lainšček se kot avtor zgodb za mlajše bralce vrača s slikanico Mišek Miško in Belamiška, ki jo je ilustrirala Maša Kozjek. Gre za klasično pravljico s klasičnim koncem, ki jo je Ilc razglasil kar za najlepšo ljubezensko zgodbo leta. Gre za knjigo o ljubezni in drugačnosti, čeprav se avtor tega ni zavedal, pa tudi v njej ni zaobšel svoje večne teme - Prekmurja. Po slikanici se bosta Lainšček in Kozjekova lotila še enega projekta. Pod okriljem Mladinske knjige bo namreč kmalu izšla tudi zbirka pesmic, ki izhajajo iz zgodbe o Mišku in Belamiški.

V knjigarni Konzorcij bodo 22. oktobra že šestič zaznamovali praznik čebelice. V knjigarni bodo organizirali več dogodkov, povezanih s knjigami, gostja letošnjega praznika pa bo prav Reichmanova. Praznik je nastal zaradi opažanj, da se otroškim knjigam posveča premalo pozornosti. Želim si, da bi na ta dan v vseh vrtcih, šolah, knjižnicah pa tudi doma vsaj 15 minut posvetili branju.