K opustitvi obtožbe je tožilstvo v Sisliju v pismu pozvalo pravosodno ministrstvo, ki je spoznalo, da po kazenskem zakoniku sodni primer proti pisatelju nima pravne osnove.

Pisatelj in novinar, ki mu je Združenje nemških založnikov na lanskem knjižnem sejmu v Frankfurtu oktobra podelili nagrado za mir, je namreč turške oblasti razburil že s svojim romanom Sneg, kjer se je posvečal verski, politični in etnični napetosti v vzhodni Anatoliji. Obtožbo pa si je Pamuk nakopal z intervjujem za neki švicarski časopis, v katerem je spregovoril tudi o turških pobojih 30.000 Kurdov in približno milijona Armencev med prvo svetovno vojno.

Čeprav turška oblast sicer priznava poboje med letoma 1915 in 1917, naj bi s takšnim govorjenjem javno očrnil turški narod in njegovo zgodovino, saj Turčija zavrača vse obtožbe, da naj bi bili poboji genocid nad Armenci in Kurdi. Pamukov sodni primer je spodbudil v Evropski uniji precej kritik.

Dogodki, ki se jih vsi izogibajo
V intervjuju je Pamuk izpostavil problematiko, ki se navezuje na omenjene dogodke iz turške zgodovine, o katerih po pisateljevih besedah nihče ne upa govoriti. Prav zato se je Pamuk odločil, da o njih spregovori sam. Kljub spornim izjavam, ki so jim sledile množične demonstracije turških nacionalistov, pa so njegova dela v Turčiji velike uspešnice.

Pisatelju grozila tri leta zapora
Turško tožilstvo je že konec decembra odločilo, da obtožnice proti Pamuku ne bo razširilo, čeprav naj bi pisatelj v intervjuju za nemški časnik Die Welt žalil turško vojsko. Svetlejšo prihodnost za Pamuka pa so napovedale tudi besede premierja Recepa Tayyipa Erdogana in zunanjega ministra Abdulaha Gula, ki sta izjavila, da bi bilo mogoče spremeniti 301. člen kazenskega zakonika, ki je bremenil tudi Pamuka. Člen zakonika določa tri leta zaporne kazni za žalitev države, vojske ali koncepta turškosti.