Ko Una je močno zaznamovala korejska vojna v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v kateri je izgubil družino, prijatelje in prvo ljubezen. Da bi utišal grozo, ki jo je doživel ob tem, si je v desno uho vlil kislino in od takrat je njegov sluh okrnjen. Po vojni se je za desetletje prelevil v budističnega meniha, toda niti v veri ni našel notranjega miru in duhovnega zatočišča. Izstopil je iz meniškega reda in postal politični aktivist in govorec, ki je na protestih s pesmijo navdihoval ljudi. Toda ves čas so ga obhajale mračne misli.

V urah obupa je Ko Un večkrat dvignil roko nad sabo; večkrat se je poskušal zapiti. Zaradi svojega zavzemanja za demokracijo je postal oster trn v oblastni peti južnokorejskih vojaških režimov, zato je bil večkrat zaprt in mučen. Danes simbolizira pot, ki jo je prehodila Koreja od bratomorne vojne prek vojaških diktatur do demokratične države z globalno uspešnim gospodarstvom.

O svojih pesniških začetkih v štiridesetih letih nekdanjega stoletja je za Radio Slovenija povedal: "Bil sem sestradan in skupaj s teto sem čakal mamo, da se vrne s tržnice. Sedel sem na svoji zadnji plati, poležaval. Ko sem tako čakal, sem se ozrl v nočno nebo in se prvič srečal z vesoljem. Zvezde sem takrat videl kot nekaj, kar je mogoče pojesti. Mislil sem, da če jih pojem, ne bom več lačen. Zato sem teti dejal: »Sklati zvezde z neba in me nahrani z njimi.« Pozneje sem se tega, da sem zvezde videl kot hrano, kot kruh, ki ga je mogoče pojesti, močno sramoval. Desetletja pozneje, ko sem bil dejaven v delavskem gibanju, se mi je potrdilo, da sta lahko kruh ali riž od nas daleč kot zvezde in da zvezde lahko postanejo za človeka tako resnične kot hrana."

Ne glede na to, kam so ga v življenju vodila naključja, je Ko Un vselej ostal pesnik. V Sloveniji se je mudil kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina in obiskal tudi Studio 51 Radia Slovenija. Vabimo vas k poslušanju pogovora z njim v oddaji Ars humana, v kateri igralec Romeo Grebenšek interpretira njegove pesmi.