V končnem izboru letošnje Delove nagrade za roman leta kresnik so se po odločitvi žirije, ki jo vodi redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski slovenistiki dr. Miran Hladnik, znašli roman Potovci (Cvetka Bevc) založbe Franc-Franc in štiri izdaje Študentske založbe - O znosnosti (Aleš Čar), Opoldne zaplešejo škornji (Zdenko Kodrič), Koliko si moja? (Andrej E. Skubic) in V četrtek ob šestih (Lucija Stepančič) - poroča spletni portal časopisa Delo.

Kodrič in Čar sta bila za nagrado nominirana že v preteklosti, Skubic pa jo je (leta 2000, za roman Grenki med) tudi dobil.

Žirija za Delovo nagrado kresnik je letos zaradi pravil o štiriletnem mandatu spremenjena - ob predsedniku Miranu Hladniku o najboljšem romanu lanskega leta odločajo še štirje novi člani: literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na FF-ju Alojzija Zupan Sosič, literarni kritik in novinar Igor Bratož, literarna kritičarka Tina Vrščaj in novinarka Valentina Plahuta Simčič. Skupaj so izbirali med kar 115 romani.

Cvetka Bevc v "Lainščkovi deželi"
Cvetka Bevc v Potovcih ponuja tri zgodbe, postavljene v tri različna časovna obdobja - na začetek našega štetja, v čas prve in druge svetovne vojne v Prekmurju ter v čas konca hladne vojne -, s katerimi avtorica tematizira usodo večnih popotnikov, potovcev. Matej Bogataj v spremnem besedilu opozarja, da se "poglavja verižijo, konec vsakega prešije prvi stavek naslednjega, da bi bolje razumeli, da gre za enega samega junaka, za večnega potovca, večnega izgnanca, ki išče svoj dom in mir, za eno samo zgodbo, ki se nadaljuje skozi različne časovne izseke. Prva pripovedna plast, ki je ključ za obe nadaljnji, je tako postavljena v čase začetkov štetja, druga v čase okoli prve in druge svetovne vojne, tretja v čase konca hladne vojne, padca Zidu in demokratizacijskih procesov v državah Srednje in Vzhodne Evrope."

Panorama 20. stoletja, kot se kaže po neki družini
Čarov roman O znosnosti (Študentska založba) je družinska kronika, prav tako zaznamovana s številom tri: opisuje tri generacije, ujete v viharje 20. stoletja. Roman je napisan "zgledno, z velikim zamahom in predvsem z zanosno potopitvijo v mikrosvet netipične družine, ki je to stoletje morala tako ali drugače preživeti, je pa tudi sugestivna freska, na kateri je veliko prostora tako za ironijo in duhovitosti kot za drobne cinizme in uvide v globino tistega, čemur pravimo slovenstvo," je zapisal Delov kritik v recenziji romana.

Kodrič o "partizanskem mitu"
Zdenko Kodrič se je v romanu Opoldne zaplešejo škornji lotil za sodobni čas nenavadne tematike - partizanskega mita o Pohorskem bataljonu. Zgodovinsko je znano, da je 8. januarja 1943 na Osankarici dva tisoč nacističnih vojakov v dveinpolurnem boju pobilo 69 partizanov. Malo pa je znano ali nič, kakšni so bili ti partizani po človeški plati, kaj jih je pripeljalo na to pot in kakšna je bila njihova motivacija za partizanstvo. Kodrič v svoji pripovedi pokaže, da v velikem mitu pravzaprav ni nič velikega, znameniti "Pohorci" so pri njem povsem običajni ljudje, osrednja drama pa je ljubezenske narave in se dogaja med mladima partizanoma. Matjaž Kmecl je v spremni besedi k romanu zapisal, da je roman daleč od vznesene votlosti in zato bralcu človeško nadvse blizek, neplakaten in neposredno privlačen.

Partnerski brodolom 21. stoletja
Roman Koliko si moja? Andreja E. Skubica je morda med nominiranci ta hip najbolj znan, saj je bil letos nagrajen s priznanjem Prešernovega sklada. Pisatelj pred bralca postavi mlad urbani par, ki se nenadoma znajde v povsem zmedeni konstelaciji medsebojnega odnosa. Ženska svojega moškega namreč seznani s tem, da ga je prevarala in zanosila z nekom drugim. Tomo, sicer po poklicu filmar, je pred vprašanjem, kako sprejeti Anjo, ki morda je, morda pa ni več njegova, in otroka, ki ga je spočel nekdo drug in ima morda celo downov sindrom. Roman je napisan v urbanem pogovornem žargonu, s številnimi referencami na popularno kulturo.

In še ena zasebna tragedija propadle zveze
Lucija Stepančič, po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka, sicer pa do zdaj avtorica kratke proze, se v svojem prvem romanu V četrtek ob šestih posveča zgodbi o problematični, zvodeneli ljubezni - a to počne v razkošno razgrnjenem veličastnem deliričnem monologu. Ocenjevalka Pogledov Ana Geršak je o knjigi zapisala, da se "bere kot tempirana bomba: seveda se ve, da bo šlo na koncu vse skupaj v zrak, še najbolj Katarina, toda besedno tiktakanje je dovolj privlačno, celo zabavno, da zapolni manko pre-obrata".

Enaindvajsetletna tradicija
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in ji dal ime po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo tedaj, ko je imelo sonce največjo moč, so prvič podelili leta 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah, do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, zdaj pa že vrsto let poteka na ljubljanskem Rožniku, še povzema Delo.

Smetana slovenskega romanopisja
Kresnika so do zdaj prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega posmrtno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Goran Vojnović in Tadej Golob.

Slovesna podelitev nagrade bo 23. junija zvečer na ljubljanskem Rožniku, scenarij prireditve podpisuje režiser Igor Likar, odgovorna urednica časnika Delo Romana Dobnikar Šeruga bo nagrajencu izročila ček za pet tisoč evrov, slavljenec pa bo v slavo svojega in slovenskega romana prižgal tradicionalni kres.